Učinkovitost držav članic pri odpravljanju energetske in prevozne revščine bo odvisna od tega, ali bodo pri pripravi svojih nacionalnih podnebnih programov upoštevale naslednja tri ključna načela: 

  • zagotavljanje ustreznega sodelovanja in pravočasnega vključevanja javnosti; 
  • osredotočanje na vključujoče ciljno usmerjene ukrepe, katerih cilj so strukturne rešitve, ter izogibanje odvisnosti od fosilnih goriv in kratkovidnim ukrepom; 
  • pridobivanje dodatnih finančnih sredstev poleg 25-odstotnega prispevka. 

Socialni sklad za podnebje (SSP), ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2023/955, je eden od finančnih mehanizmov EU za izravnavo negativnih socialnoekonomskih učinkov razširitve sistema trgovanja z emisijami (ETS 2) na prometni sektor ter sektor ogrevanja in hlajenja. Cena za CO2 emisije sistema ETS 2 bo predstavljala izziv za gospodinjstva z nizkimi dohodki in mala podjetja, ki morda ne bodo mogla prenesti povišanja cen ali si privoščiti naložb v obnovljive vire in e-mobilnost, kot so toplotne črpalke ali električna vozila. Energetska in prevozna revščina najbolj ogroža zlasti tiste, ki živijo v energetsko neučinkovitih bivališčih, na območjih z omejenim dostopom do javnega prevoza, ter tiste, ki so zaradi razreda, etnične pripadnosti, rase, spola, invalidnosti, starosti, življenja v širših gospodinjstvih ali državljanskega statusa bolj socialno in ekonomsko marginalizirani – toliko bolj, kadar gre za kombinacijo več naštetih dejavnikov.

Še večje bodo potrebe po naložbah v državah srednje in vzhodne Evrope z nižjimi dohodki, ki jih bodo stroškovni učinki sistema ETS 2 kljub nižjim emisijam v primerjavi z državami z visokimi dohodki najbolj prizadeli in bodo zato prejele večji delež sredstev iz Socialnega sklada za podnebje. Čeprav SSP zaradi omejenega obsega (65 milijard evrov + 25-odstotno sofinanciranje držav članic) ter področja uporabe še ne zagotavlja celovitega okvira, ki ga EU potrebuje za odpravljanje posledic prehoda na prizadete ranljive posameznike, je treba uvedbo Sklada izkoristiti kot priložnost za čim večje uravnoteženje socialnih stroškov podnebnih ukrepov. Slovenija bo prejela 0,55 % od vseh sredstev, vsaj 25 % pa bo morala za ukrepe pridati sama. Države članice morajo večji del naložb Socialnega sklada za podnebje (povečanih z dodatnimi prihodki iz sistemov ETS 1 in ETS 2) porabiti v začetni fazi ter zagotoviti ciljno usmerjene strukturne rešitve, s katerimi bodo pretrgale verige odvisnosti od fosilnih goriv in revščine. 

Države članice morajo do 30. junija 2025 Evropski komisiji predložiti nacionalne socialne načrte za podnebje (NSNP), ki bodo vsebovali vse obstoječe in načrtovane ukrepe v okviru Socialnega sklada za podnebje. Načrti morajo biti v celoti vzpostavljeni do leta 2026, preden leta 2027 začne veljati sistem ETS 2,6 v njih pa mora biti opisana socialno pravična strategija razogljičenja. 25 odstotkov prihodkov od prodaje pravic do emisij na dražbi v okviru sistema ETS 2 bo namenjenih novemu Socialnemu skladu za podnebje, in sicer do fiksnega zneska v višini 65 milijard evrov za obdobje 2026–2032. Sredstva bodo državam članicam dodeljena na podlagi progresivne formule. Približno dve tretjini prihodkov iz sistema ETS 2 bo ostalo neposredno na voljo državam članicam za naložbe v širše podnebne in energetske pobude. Ker SSP ne zadostuje za enakomerno porazdelitev bremena sistema ETS 2, ki bolj bremeni skupine z najnižjimi dohodki, je ključnega pomena podpreti vsa gospodinjstva tudi z dodatnimi naložbami iz ostalih prihodkov v okviru ETS sistema. 

S strukturnim in pravičnim razogljičenjem v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C bi lahko ustvarili do 1.000 milijard evrov dodatnih koristi za gospodarstvo EU,7 predvsem zaradi manjšega uvoza fosilnih goriv in nižjih računov za električno energijo. S takšno pospešeno preobrazbo bi izboljšali toplotno udobje v gospodinjstvih, zagotovili čisto energijo in cenovno dostopen javni prevoz, izboljšali kakovost zraka ter ekonomsko razbremenili milijone gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij v EU, obenem pa zmanjšali strateško odvisnost EU in povečali konkurenčnost. 

Z ambicioznim izvajanjem SSP je treba zagotoviti pravično porazdelitev koristi in bremen. Učinkovitost držav članic pri zmanjševanju energetske in prevozne revščine bo odvisna od naslednjih treh ključnih načel pri pripravi nacionalnih strateških programov. 

Evropske nevladne organizacije smo pripravile ključne usmeritve, ki bi jih morali upoštevati pripravljalci socialnih načrtov za podnebje.