Ob objavi osnutka Podnebne strategije mag. Nina Štros, vodja aktivnosti za Greenpeace v Sloveniji, komentira: »Gre za izjemno pomemben dokument za Slovenijo, ki si zasluži vso pozornost javnosti kot tudi naših političnih voditeljev. Je prvi korak v pravo smer, saj predstavlja temeljno osnovo za pripravo Strategije razvoja Slovenije, ki mora biti usmerjena k trajnostnemu razvoju ter okoljski in socialni pravičnosti. Da bi zastavljene cilje karseda uspešno realizirali, potrebujemo širši konsenz in razumevanje, da ne bomo nobene krize dokončno rešili, če ne bomo najprej iskalii rešitev za podnebno krizo. Gre za krizo, ki je večja od vseh trenutno prisotnih, zato zanjo potrebujemo drzne ukrepe, da bi lahko zaščitili tiste najbolj ogrožene.«

Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, ob tem dodaja: »Podpiramo dolgoročne cilje strategije, a smo hkrati zaskrbljeni, da sledenje že sprejetim EU ciljem, na kar strategija namiguje, ne bo omogočilo najhitrejšega in najcenejšega prehoda v nizkoogljično družbo. Podnebna strategija naj naslovi predvsem razkorak med tem, kar že delamo in tem, kar bi morali delati."

Najpomembnejša dodana vrednost strategije je dolgoročnejši pregled, saj vsi obstoječi dokumenti določajo cilje in ukrepe le do leta 2020. To je še posebej izrazito za področja, kjer danes sprejemamo odločitve o naložbah z daljnosežnejšimi posledicami, kot je odločitev o (ne)izgradnji novega termoenergetskega bloka TEŠ6.

Mag. Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, komentira: »Namesto, da bi se podnebna strategija s stališča prehoda v nizkoogljično družbo opredelila za "čisti" scenarij (brez TEŠ 6 in s plinskimi kogeneracijami kot prehodnim energentom), dokument daje zeleno luč vsem scenarijem Nacionalnega energetskega programa (NEP). Razlike med šestimi scenariji NEP-a so namreč izrazite: razpon zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2030 za energetski sektor je kar od – 9 % do – 62 %.«

Na problem »implementacijskega deficita« opozarja Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora. Ob tem izpostavlja: »Navkljub temu, da se dokument tega problema zaveda, ocenjujemo, da bo v procesu nadgradnje dokumenta temu potrebno posvetiti še večjo pozornost. Kot primer lahko izpostavimo področje prostora, kjer je pozornost zaenkrat posvečena predvsem prostorskemu načrtovanju na ravni občin, zaradi česar je doseg lahko le omejen in zelo posreden, časovni zamik pri izvajanju pa prevelik. Problem bi lahko močno omilili, če bi več pozornosti namenili tudi rabi, vzdrževanju in prenovi prostora, kjer so lahko ukrepi bolj neposredni, učinki pa bistveno hitrejši."

Glede na trenutno politično situacijo v državi se zavedamo, da bosta strategijo sprejemala nova Vlada in nov Državni zbor. Pomembno je, da bo njena vsebina služila kot izhodišče za vse predvolilne strankarske programe, ter kasneje v novi zasedbi, usmerjala tako koalicijo kot opozicijo, k doseganju ambicioznih podnebno-energetskih ciljev.

Mag. Nina Štros zaključuje: »Z aktivno podnebno politiko se Slovenija približuje državam, ki prevzemajo svojo nacionalno odgovornost za reševanje podnebne krize in z ustreznimi politikami usmerjajo gospodarstvo v smer zelene rasti. Ta pot zagotavlja nova, zelena delovna mesta ter dodano vrednost, ki bo skladna z načeli okoljske, podnebne in socialne pravičnosti.«

***

KONTAKT:
Dejan Saviæ, zastopnik za energetsko politiko in odnose z javnostmi za Greenpeace CEE v Sloveniji, [email protected], +386 (0)40 165 195.

VEČ INFORMACIJ:
Nina Štros, vodja aktivnosti za Greenpeace CEE v Sloveniji, [email protected], +386(0)40 871530
Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focus, društvu za sonaravni razvoj, [email protected], +386(0)40 722149
Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, [email protected], +386(0)1 4397100
Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora, [email protected], +386(0)590 63683

—
Opombe:
Osnutek Strategije prehoda v nizkoogljično družbo do 2050 je dostopen tukaj.