Na zasedanju v Bruslja so se voditelji držav članic med drugim usklajevali o stališču Evropskega sveta do novega podnebnega cilja EU do 2030. Po dolgi razpravi so podprli predlog Evropske komisije, da bomo v EU do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov (glede na leto 1990). To pomeni povišanje obstoječega cilja, ki je -40 %, medtem ko se je Evropski parlament zavzel za 60-odstotno zmanjšanje emisij TGP do 2030.
V Focusu komentiramo:
Dogovor voditeljev EU o povišanju podnebnega cilja za leto 2030 je korak v pravo smer, vendar ni zadosten. Ni skladen z zadnjimi znanstvenimi dognanji in Pariškim podnebnim dogovorom, neustrezen pa je tudi zato, ker gre za neto zmanjšanje. Cilj namreč vključuje tudi ponore iz sektorjev rabe zemljišč in gozdarstva. Ti bi lahko prispevali okoli 5%, kar pomeni, da bi morali preostali sektorji dejansko doseči zgolj 50% zmanjšanje emisij.
Zdaj bodo sledila še nadaljnja pogajanja zakonodajalcev EU, na katerih EU še lahko poveča podnebne ambicije, in pričakujemo, da bo končni dogovor odgovoril na opozorila znanosti in za EU določil cilj, ki bo skladen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Študije kažejo, da EU do leta 2030 lahko doseže z zavezami Pariškega sporazuma skladen cilj zmanjšanja emisij za 65 %. Ta pa ne bo prispeval zgolj k pravočasnemu naslavljanju podnebne krize. Hitrejše ukrepanje pomeni tudi nižje stroške naslavljanja podnebne krize in številne pozitivne družbene učinke – nova zelena delovna mesta, čistejši zrak, dostopen javni potniški promet idr.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
K višjemu cilju bodo morale prispevati vse države članice EU in prav vsi sektorji. V Sloveniji bo tako treba nadgraditi politike in ukrepe na področju prometa, kmetijstva, stavb, industrije, energetike. Ključno bo, da naredimo bistveno več za spodbujanje sončne in vetrne energije, kjer smo trenutno po deležu na samem repu EU. Precej bolj ambiciozni ukrepi bodo potrebni tudi pri opuščanju premoga. V analizi možnosti doseganja višjega cilja, ki jo je pripravila Evropska komisija, je izpostavljeno, da bo premog v letu 2030 predstavljal le 2% energije. Prva odločitev, ki iz tega sledi za Slovenijo, bo morala biti opustitev rabe premoga v TEŠ do leta 2030.
Dobra novica za Slovenijo pa je, da se prav zdaj odločamo, kako bomo porabili rekordna sredstva EU, ki so nam na voljo v okviru mehanizma za oživitev gospodarstva in novega proračuna EU za obdobje 2021 – 2027. Če ta sredstva usmerimo v ukrepe zmanjševanja emisij in pravičen prehod v podnebno nevtralnost, lahko cilje dosežemo in hkrati zgradimo osnovo za bolj zeleno in pravično družbo.
