Manjše kot bodo ambicije držav članic do leta 2030, težje bo EU dosegla cilj za leto 2040 – 90 % zmanjšanje (neto) emisij toplogrednih plinov
Ljubljana, 29. februar 2024 – Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije. Vlade imajo odgovornost, da v naslednjih štirih mesecih pripravijo končne verzije NEPN-ov tako, da bodo ti čim bolje odgovorili na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza. Nekateri izzivi priprave so bili izpostavljeni na včerajšnji mednarodni konferenci Pot do 1,5 °C: Podnebno in energetsko načrtovanje v srednji in vzhodni Evropi, ki je ponudila tudi priporočila in primere ukrepov, ki naj služijo kot zgled.
Časa je malo, a še dovolj
Približujemo se ciljni ravnini priprave NEPN-ov, ki bodo bistveno zaznamovali smer razvoja držav EU do leta 2030. Kritičen pregled posodobljenih osnutkov NEPN-ov, ki so bili oddani Evropski komisiji do roka, je pokazal, da imajo še vedno pomembne pomanjkljivosti. Več držav ni izpolnilo niti minimalnih podnebnih in energetskih zahtev EU do leta 2030, ki pa tudi same (še) niso v skladu s Pariškim sporazumom in omejitvijo dviga povprečne globalne temperature na 1,5 °C.
Štirje meseci so razmeroma kratko obdobje, vendar je časa kljub temu dovolj, je bilo eno od sporočil na mednarodni konferenci, posvečeni procesu priprave NEPN-ov. V zadnjem letu je večina držav članic napredek že dosegla, zdaj pa so na vrsti še zadnji koraki za krepitev ciljev, izboljšanje začrtanih ukrepov ter bolj transparentno vključevanje javnosti. Pozitivne spremembe morajo iti v smeri, ki jo je decembra lani nakazala Evropska komisija v oceni NEPN-ov in svojih priporočilih. Prav tako potrebno pot nakazujejo ugotovitve nevladnih organizacij v projektu Together For 1.5, v okviru katerega je potekala omenjena konferenca v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani.
Federico Mascolo, Climate Action Network (CAN) Europe: “Kljub nekaterim izboljšavam v primerjavi s starimi različicami osnutki posodobljenih NEPN-ov še vedno niso dovolj ambiciozni in kakovostni. Kako lahko države članice zagotovijo, da bodo načrti ustrezali svojemu namenu? Tako, da vključijo ambicioznejše cilje na področju podnebja, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, zasnujejo ustrezne politike in ukrepe za njihovo uresničitev ter jasno opredelijo potrebe po naložbah in financiranju. In ne smejo pozabiti na osnove: končne posodobitve NEPN-ov morajo vključevati načrte za opuščanje fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva ter načrte, ki obravnavajo družbene in pravične vidike prehoda.”
Recept za uspešnost: vključevanje in sodelovanje javnosti
Pravičnega zelenega prehoda in podnebne nevtralnosti EU ne bo mogoče doseči brez temeljitega načrtovanja in celovitega vključevanja javnosti. Poudarek drugega izmed treh sklopov včerajšnje konference z naslovom Pot do 1,5 °C: Podnebno in energetsko načrtovanje v srednji in vzhodni Evropi, je bil, da je dialog – na več ravneh in znotraj regije – zelo pomemben, ključno pa je predvsem boljše vključevanje javnosti ter institucij in skupnosti, ki bodo skrbele za implementacijo.
Tudi Evropska komisija je v svoji povratni informaciji decembra vsem državam članicam priporočila, da naj izboljšajo proces vključevanja javnosti, pri čemer je pomemben tudi transparenten proces upoštevanja predlogov. Slednji je bil doslej šibka točka v procesu priprave slovenskega NEPN-a.
Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je v uvodnem govoru napovedala, da bo v Sloveniji zadnje javno posvetovanje izvedeno predvidoma v aprilu. Sicer je Slovenija na tem področju svetel primer v regiji, zato je tudi Danijel Crnčec z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo predstavil zasnovo sodelovanja javnosti pri posodabljanju slovenskega NEPN-a, v katerem so bile med drugim izvedene ciljno usmerjene delavnice s specifičnimi deležniki. Proces je ocenil kot časovno in kadrovsko zelo intenziven proces. Na prvem posvetovanju so prejeli več kot 1000 pripomb od več kot 100 deležnikov in na podlagi te izkušnje naj bi tretje javno posvetovanje nadgradili.
Hitrejše ukrepanje ni le nujno, ampak prinaša tudi številne koristi
Zeleni prehod je smiseln tudi z ekonomskega vidika ter prinaša številne koristi za družbo in gospodarstvo, ki pa so dolgoročne. Na to vizijo se morajo države članice opirati v procesu priprave NEPN-a, ne pa prepričanje, da so naložbe v podnebno ukrepanje drage in negativne za ekonomijo, je bil tudi eden od poudarkov sodelujočih na okrogli mizi, s katero je bila sklenjena konferenca.
Izhodišče okrogle mize je bilo januarja objavljeno poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo, ki je nastalo pod okriljem mreže CAN Europe. V njem je bilo ocenjeno, da bi lahko EU s sledenjem scenariju 1.5°C do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijon evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde. Poleg tega pa koristi močno odtehtajo stroške.
Taj Zavodnik, okoljska organizacija Focus: “Ni cenejše, zanesljivejše in bolj pravične alternative za odločno in pospešeno podnebno ukrepanje, kot je sledenje Pariškemu sporazumu in cilju omejitve dviga globalne temperature na 1,5°C, kar opozarja tudi znanost. V skladu z opozorili IPCC in z upoštevanjem svoje zgodovinske odgovornosti in zmožnostjo ukrepanja bi morala EU svoje emisije do leta 2030 zmanjšati za vsaj 65 % glede na leto 1990. Države članice morajo s svojimi ambicijami to podpreti. NEPN-i so njihovo temeljno strateško orodje, v njih bodo določile ključne reforme za doseganje podnebnih in energetskih ciljev ter za mobilizacijo ključnih naložb.”
Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Taj Zavodnik iz Focusa, so sodelovali (z desne): Katarina Trstenjak (Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost), Brigitta Bozso (CAN Europe), Vjekoslav Jukić (Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Hrvaške) in Genady Kondarev (podnebni think tank E3G).
Konferenco je organizirala okoljska organizacija Focus s podporo mreže CAN Europe, ki združuje več kot 200 organizacij iz 40 evropskih držav, in drugih partnerjev iz projekta Together For 1.5: hrvaške organizacije DOOR, češke CDE, poljske ISD, MTVSZ z Madžarske, ELF iz Estonije in ZaZemiata iz Bolgarije. Program najdete tukaj.
Kontakta za dodatne informacije:
Taj Zavodnik, [email protected], 059 071 325
Luka Mofardin, [email protected], 01 515 40 80
Besedilo je nastalo v okviru projekta Bringing EU Member States together to achieve the 1.5 objective of the Paris Agreement (LIFE21-GIC-BE-LIFE TogetherFor1.5). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.
