Predlog za Evropsko unijo predstavlja nekakšno dvojno vizijo. Po eni strani predstavljena strategija prioritizira načrt umika od fosilnih goriv in dajanje večjega pomena obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Slednja naj bi bila zaradi svojih mnogostranskih koristi med ukrepi postavljena na prvo mesto. Pri obnovljivih virov energije pa poudarja pomen vračanja lastništva nad energijo in proizvodnimi enotami energije državljanom. A žal po drugi strani Komisija poudarja tudi diverzifikacijo dobave plina ter potrebo po izgradnji plinske infrastrukture, tudi za izkoriščanje nekonvencionalnih fosilnih virov, in ne izključuje premoga. Predlog komisije je tako nekonsistenten – kljub zavezi za preusmeritev k obnovljivim virom se za zagotavljanje energetske varnosti osredotoča na fosilna goriva.

Po našem mnenju bi moral biti cilj Energetske unije energetski sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije, zmanjšanju rabe energije ter 100 % proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Prenehati moramo z izkoriščanjem fosilnih in jedrskih virov, nujna pa je tudi demokratizacija in decentralizacija energetskega sektorja.

Strategija Energetske unije ima pomanjkljivosti tudi z vidika prometa. Zavezanost strategije dekarbonizaciji in elektrifikaciji transporta, vključno z železnico, je dobro izhodišče, strožji CO2 standardi za avtomobile in dostavna vozila pa dobrodošli. A so iz strageije izpadli CO2 standardi za tovorna vozila in avtobuse, kar je veliko razočaranje, saj gre za popuščanje posebnim interesom. Evropa za uvoz nafte vsako leto porabi približno 300.000.000.000 EUR, večino za to, da se transportna kolesa lahko vrtijo. Prometni sektor je največji vir evropskih emisij toplogrednih plinov.

Z objavo Sporočila Pariški protokol je EU prva, ki je predstavila svojo vizijo za podnebni dogovor v Parizu, a je le-ta pomanjkljiva. V društvu Focus v Sporočilu pogrešamo predvsem višjo raven zmanjšanja emisij, ki bi predstavljala pravičen delež EU pri naslavljanju globalnih podnebnih sprememb in predlog za mobilizacijo potrebnih sredstev za podnebne ukrepe v državah v razvoju.