Pogled Focusa na evropsko politiko za mobilnost v mestih

Mobilnost je eno od štirih ključnih področij, ki jih Focus društvo za sonaraven razvoj pokriva s svojim delovanje. Na to temo smo izvedli številne akcije, ki so spodbujali nemotorizirane oblike prometa v mestih. Poleg tega preko spletne strani in različnih brošur ter delavnic posredujemo številne nasvete za širšo javnost. Kot član Koalicije za trajnostno prometno politiko, Focus že od leta 2005 sodeluje s slovenskimi nevladnimi organizacijami (1) na področju prometne politike.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj pogledov in predlogov za urbano mobilnost.

1. ZA TEKOČ PROMET V MESTIH

1.1. Enoten evropski standard za kolesarske steze in pešpoti bi lahko povečal varnost nemotorizirane mobilnosti in jo tako približal ljudem.
Da bi povečali varnost nemotoriziranih udeležencev v prometu in predvsem izboljšali privlačnost nemotorizirane mobilnosti, menimo, da je potrebna standardizacija kolesarskih stez in peš poti po vsej EU, saj so standardi po državah zelo različni in zato je infrastruktura ponekod narejena zelo nepraktično in nevarno.

1.2. Gostejša mreža kolesarskih stez in pešpoti lahko spodbudi nemotorizirano mobilnost.
Nadalje menimo, da so kolesarske steze potrebne ob vsaki prometnici in jih je potrebno upoštevati v prostorskih planih posameznega mesta. V primeru večjih vpadnic v mesto pa predlagamo kolesarske steze za ulico v levo/desno, vzporedno z vpadnico, saj je tako manj ogroženo zdravje in varnost kolesarjev in pešcev.

Nujna sta obnova in širjenje infrastrukture za kolesarje, pešce (zavarovana parkirišča za kolesa, izposoja koles, označba kolesarskih stez), ki bi morala potekati po EU standardih. Vzpostaviti je potrebno kakovostne (goste, varne in ustrezno signalizirane) mreže kolesarskih stez in peš poti. V mestnih jedrih je treba vzpostaviti mrežo pešpoti, kjer motorni promet ne bo mogoč.

1.3. Izobraževanje lahko poveča varnost.
V številnih državah je varnost v nemotoriziranem prometu pomanjkljiva zaradi slabe ozaveščenosti voznikov avtomobilov, pa tudi zaradi slabe kulture kolesarjev in pešcev. Menimo tudi, da bi morali zvišati in povečevati kazni za prekrške v nemotoriziranem prometu, hkrati pa dati poudarek izobrazbi (bodočih) voznikov. Program za avtošole s poudarkom na vsebinah o nemotoriziranem prometu, varnosti in učinkoviti vožnji bi moral postati obvezen v vseh državah EU.

1.4. Nalepke o čistosti oz. umazanosti vozil so lahko učinkovito orodje za izboljšanje zraka, pa tudi prečnosti mest.
Predlagamo tudi poenotenje meril za nalepke za onesnaževanje posameznega vozila pri vstopu v mestno jedro. Nalepke, ki so jih uvedli v nekaterih nemških mestih, so zanimiv sistem, vendar pa bi bilo potrebno za nadaljnji razvoj takšnih sistemov narediti vseevropski standard. Nalepke na podlagi emisij/km bi podelili na tehničnem pregledu in bi bile standardizirane za celotno EU. Glede na razred nalepke, v katerega vozilo spada, bi postavili cene za vstop v zelene cone oz. možnost vstopanja v določene cone. Tako bi lahko omejili parkirne površine in spodbudili večjo zasedenost avtomobilov.

1.5. Zdravje je pomemben vidik odločanja o mobilnosti.
Zelo pomembno se nam zdi povečanje standardov za kakovost zraka v mestu in vključevanje zdravstvenih organizacij v procese odločanja. Povezava med prometnimi in zdravstvenimi oblastmi ter investicije v infrastrukturo za kolesarje in pešce bi bili velika pridobitev za zdravje ljudi.

1.6. Treba je omejiti dostop avtomobilom v mesto.
Preusmeritev na bolj trajnostne načine prevoza v mestih pomeni tudi omejiti dostop avtomobilom, označiti posebne vozne pasove za javni potniški promet, bolje organizirati parkirišča na robu mest (park&ride) ter kontinuirano in sistematično promoviranje javnega potniškega prometa.

1.7. Javni potniški promet mora biti dostopen in kakovosten.
Javni potniški promet mora biti učinkovit, kakovosten in cenovno dostopen. Dostopnost postajališč, pogostnost linij, poenotenje voznih redov, enotne vozovnice, intermodalni centri in dvig kakovosti storitev javnega potniškega prometa morajo postati realnost.

1.8. Fizično ločeni pasovi le za javni potniški promet.
Za večjo pretočnost moramo spodbujati fizično ločene pasove, če je le možno. Večjo pretočnost javnega potniškega prometa je potrebno spodbujati predvsem v konicah, kar v potencialnih potnikih vzbudi zaupanje v javni promet.

2. ZA BOLJ ZELENA MESTA

Glavni vzrok za onesnaženost mest je uporaba fosilnih goriv v transportu, ki povzročajo emisije CO2, prašne delce in strupe ter hrup. V Focusu menimo, da sta promocija zdravja in zmanjšanje vplivov nanj ter spodbujanje aktivnosti dobri izhodišči za ozaveščanje prebivalstva na poti zmanjševanja rabe fosilnih goriv.

2.1. Nova vozila morajo biti energetsko bolj učinkovita.
Povečanje uporabe čistih in energetsko učinkovitih vozil bi po našem mnenju dosegli z vidnim oglaševanjem CO2 emisij za vsako novo vozilo. Evropska unija bi morala sprejeti stroge standarde za energetsko učinkovost novih vozil.

2.2. Zelena javna naročila morajo postati stalna praksa.
Zelena javna naročila bi morali upoštevati pri nakupu mestnih avtobusov, taksijev, koles. Smernice EU o zelenih javnih naročilih bi se morale dosledno izvajati. Internalizacija eksternih stroškov osebnih avtomobilov bi pomenila konkurenčno prednost za čistejša in energetsko učinkovitejša vozila.

2.3. Načrtovana zelena območja moramo upoštevati s sistemom nalepk.
Načrtovanje zelenih območij je odvisno od posameznega mesta, vsekakor pa je planiranje pomembno. V Focusu predlagamo sistem nalepk, ki bi bile enotne za vso EU. Vzpostavitev EU sistema nalepk omenjenega v odstavku 1.4. in označevanje avtomobilov se nam vsekakor zdita prioriteti na poti do bolj zelenih mest.

2.4. Ekološke vožnje se moramo naučiti že v avtošoli.
Ekološko vožnjo bi vzpodbujali z ozaveščanjem, kako voziti po mestu, da je količina emisij kar najmanjša. Tu zopet apeliramo na avtošole, ki bi morali voznike že v mladosti naučili primernega pospeševanja, zaviranja, ustavljanja, parkiranja ter o primernih hitrostih po mestu.

2.5. Pot na delovno mesto naj bo trajnostna.
V Focusu se nam zdi pomembno tudi področje povračila potnih stroškov delavcem v različnih podjetjih. Predlagamo povračilo potnih stroškov delavcem na podlagi predložene mesečne vozovnice za sredstva javnega potniškega prometa. Za evropsko raven je potrebna tudi smernica ali direktiva o uporabi službenih avtomobilov, zaposleni, ki uporabljajo nemotorizirane oblike transporta za pot na delo, pa naj v zameno dobijo določene bonuse.

2.6. Potrebe po mobilnosti je potrebno čim bolj zmanjšati.
V društvu se zavzemamo za povečanje dela na domu za 20%. Razvite tehnologije (internet, širokopasovni dostop, mobilna telefonija) zmanjšajo nekatere potrebe po mobilnosti. Določeni sestanki so lahko organizirani preko telekonferenc, nakupe lahko opravimo iz naslonjača.

3. ZA INTELIGENTNEJŠI MESTNI PROMET

3.1. Inteligenten javni potniški promet in tovorni promet naj postaneta osnovi.
V Focusu pozdravljamo spodbude za boljše informativne storitve za potnike. Začeti se mora v javnem potniškem prometu in pri tovornem prometu. Inteligenten sistem za dostavo blaga v mestih, večja časovna usklajenost med njimi, več sodelovanja med podjetji (če se vozila peljejo na isto lokacijo) in uporaba dostavnih vozil v druge namene izven časa dostav (carsharing) ipd. povečajo učinkovitost tovornega prometa v mestih.

3.2. Prestopi med postajami morajo biti uporabniku prijaznejši.
Menimo, da bi boljše informativne storitve izboljšale prestope v javnem potniškem prometu, kar bi povečal že zgoraj omenjen enoten sistem vozovnic. Evropska unija bi morala skrbeti, da bi sistem deloval po enakih principih za vsa evropska mesta, kar bi naredilo javni promet v mestih prijaznejši za uporabnika. Monitoring in elektronsko spremljanje vozil je dobrodošel, še posebej v konicah.

4. ZA DOSTOPNEJŠI MESTNI PROMET

4.1. EU mora dati smernice za nove sisteme za promet v mestih.
EU naj pripravi smernice za kakovosten javni potniški promet za novo postavljene sisteme, po katerih se lahko zgleduje vsako mesto. Nekatere probleme zaradi specifičnosti lahko rešimo le na lokalni ravni. V ta namen morajo (mestne) občine izdelati svojo trajnostno prometno politiko, na podlagi katere bi izvajale ukrepe, ki pa se ne bi preveč odklanjala od smernic EU.

4.2. EU naj predlaga enotno definicijo kakovostnega mestnega prometa.
EU mora tudi definirati kaj je kakovosten mestni promet in orisati minimalne standarde kakovosti, kot so oddaljenost od postajališča javnega potniškega prometa, frekvenca voženj, dostopnost ogroženih socialnih skupin (npr. invalidi).

4.3. Evropska listina o pravicah in dolžnostih potnikov ima pomembno vlogo.
Največ pravic in prednosti morajo imeti potniki, ki uporabljajo nemotoriziran promet, nato tisti, ki se poslužujejo JPP, najmanj pa uporabniki osebnih avtomobilov (še manj tisti, ki se vozijo sami).

4.5. Načrtovanje rabe zemljišč mora vključevati prometno politiko.
Boljša koordinacija med mestnim in medmestnim prometom ter načrtovanje rabe zemljišč se mora uresničiti preko regijskih prometnih načrtov (local transport plans). Pri vseh večjih investicijah (stanovanja, tehnološki parki) je potrebno narediti načrte mobilnosti in se vprašati ali je umestitev teh zgradb in pripadajoče infrastrukture v prostor upravičena in ali nudi javni potniški promet njihovim novim uporabnikom. V primeru, da EU financira podobne investicije, mora od izvajalcev zahtevati korektno izvedbo. EU mora podati smernice, kako planirat v urbanih okoljih, obvezna je povezanost med prometno politiko in urbanim načrtovanjem.

5. ZA VAREN MESTNI PROMET

5.1. Varnost v prometu lahko izboljšamo na različne načine, ozaveščanje je najbolj pomembno.
Za osebno varnost v cestnem prometu so pomembne omejitve hitrosti, inteligentni prometni sistemi, visoke kazni za kršitelje prometnih predpisov, vzdrževanje in širjenje infrastrukture za pešce in kolesarje, kar naj ne bi povzročilo nadaljnje degradacije okolja, ampak bi se izvedli na račun voznih pasov namenjenih osebnemu prometu (s predpostavko, da se le-ta zmanjša).

Za varnost v prometu je potrebno obsežno in kontinuirano izobraževanje udeležencev v prometu, tako šibkejših pešcev in kolesarjev kot voznikov osebnih avtomobilov, ter spodbujanje uporabe zaščitnih čelad, znakov vidnosti, pametne vožnje.

Promocija varnejših vozil naj ne pomeni popularizacijo 4×4 vozil, temveč povod za inovacije na področju avtomobilske industrije (lažji, manjši avti, a bolj varni).

Evropski center za spremljanje mobilnosti v mestih bi bila koristna ustanova, če bi imela velik vpliv na odločevalce. Koristen bi bil tudi kot neko središče za izmenjavo mnenj in iskanje dobrih praks.

6. FINANČNI MEHANIZMI ZA MESTA

6.1. Obstoječi finančni instrumenti morajo povečati privlačnost javnega potniškega transporta.
Obstoječi finančni instrumenti bi bili po našem mnenju lahko namenjeni le subvencioniranju čistih oblik transporta ter vlaganje v infrastrukturo javnega potniškega prometa, kar bo posledično vplivalo na znižanje cen vozovnic, večjo privlačnost, boljšo dosegljivost in večjo uporabo javnega potniškega transporta.

6.2. Finančni mehanizmi za povečanje energetske učinkovitosti.
Čist in energetsko učinkovit mestni promet je potrebno podpirati z nalepkami (1.4.) – bolj umazan avto plača več, z urejenim sistemom povračila potnih stroškov delavcem v podjetjih, z višjimi cenami parkirnin in garažnih hiš v centrih, višjimi kaznimi za nepravilno parkiranje in oviranje nemotoriziranega prometa.

6.3. EU mora najti sistem za vključevanje eksternih stroškov v ceno prometa.
EU komisija mora postaviti kriterije trajnosti in sonaravnosti in primerjati vse bistvene vplive prometa na okolje (eksterni stroški, vključno s podnebnimi spremembami) kot pogoj za pripravo skladov.

Direktiva 2006/38/EC o plačilu pristojbin (direktiva o evrovinjetah) omogoča tudi cestninjenje v urbanih predelih, z namenom znižati obremenjevanje okolja in povečati pretočnost prometa – potrebno je dosledno izvajanje direktive v vseh državah članicah.

6.4. Pristojbine so lahko učinkovito orodje.
Mesta bi bilo treba spodbujati, da uvedejo pristojbine za vožnjo v mestih, in sicer z nalepkami (glej 1.4.). Zaradi specifičnosti mest je potrebno na vsakem primeru posebej ugotoviti, kakšne pristojbine (in kje) bi bile najbolj učinkovite.

6.5. EU lahko pomembno vpliva z usmerjanjem svojega financiranja.
Usmerjena evropska podpora za financiranje čistega in energetsko učinkovitega mestnega prometa bi dolgoročno prinesla večjo kakovost bivanja (predvsem zdravja), omogočila bi osnovo za spremembe navad ljudi in boljše izkoriščanje prostora v mestih ter zmanjšanje uvozne odvisnosti od goriv.

(1) Članice Koalicije za trajnostno prometno politiko so CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Focus društvo za sonaraven razvoj, Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljanska kolesarska mreža, Mariborska kolesarska mreža, Mountain Wilderness Slovenije, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Slovenski E-forum, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Koaliciji se lahko na vabilo trenutnih članov pridružijo organizacije, svojo podporo pa ji lahko izkažejo tudi fizične osebe. Več o Koaliciji za trajnostno prometno politiko na: http://focus.si/index.php?node=149.

Kontaktni podatki:
Focus društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 50, 1000 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
tel +386 1 515 40 80
focus.si