Pomembna zmaga za svetovne gozdove

Evropski parlament je s 453 glasovi za, 57 proti in 123 vzdržanimi glasovi sprejel stališče o predlogu Uredbe o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov (deforestacije).

Evropski poslanci so v veliki meri podprli zahteve državljanov, ki želimo, da bi pot na naše nakupovalne police končno našli izključno izdelki, ki ne povzročajo uničevanja gozda in ostalih ekosistemov in ki ne kršijo pravic staroselskih skupnosti. Raven ambicioznosti stališča je precej presegla stališče Sveta ministrov EU iz junija 2022, ki je bilo veliko razočaranje.

Ključni poudarki stališča Evropskega parlamenta

  • Med blago po uredbi je vključilo tudi pridelavo prašičjega, ovčjega in kozjega mesa, perutnine, koruze, gume, oglja in izdelkov iz tiskanega papirja. Navkljub hudim pritiskom industrije je v uredbo vključeno tudi usnje oz. usnjarska industrija, ki vredna več milijard evrov in predstavlja tudi do 26 % zaslužka klavnic, kar podpira govedorejsko industrijo, ki povzroča uničevanje gozdov.
  • Okrepljena je zaščita in spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic in pravic staroselskih ljudstev.
  • Stališče je evropskih finančnim institucijam naložilo dodatne zahteve, da bi le-te zagotovile, da njihove dejavnosti ne prispevajo k krčenju gozdov.
  • Datum retroaktivne veljavnosti uredbe je podaljšano za eno leto, na 31. december 2019, v nasprotju s stališčem Sveta EU, ki ga je ta odložil na konec leta 2021.

Žal so bile nekatere spremembe, ki jih je predlagal Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), zavrnjene. V sprejetem stališču niso upoštevani vidiki, kot so varstvo drugih pomembnih ekosistemov, kot so travišča, šotišča in mokrišča. Zaskrbljujoče je tudi, da predlagana uredba zaenkrat ne predvideva mehanizma civilne odgovornosti ali možnosti povračila škode in terjanja odškodnin.

Ozadje

Več kot 90 % uničevanja gozdov je povezanih s širjenjem površin za intenzivno kmetijstvo. Evropska unija je ena od največjih krivcev za krčenje gozdov povezanega z uvozom in proizvajalcev emisij povezanih z deforestacijo. V letu 2017 je bila EU odgovorna za 16 % uničenja svetovnih gozdov povezanega z mednarodno trgovino. Desetletja so podjetja v EU lahko uvažala blago ne glede na škodo, ki je nastala zaradi proizvodnje v državah proizvajalkah. Evropska unija z regulacijo tega področja postaja prva od akterjev na mednarodnem trgu, ki je storila korak proti končanju svetovne deforestacije povezane s potrošnjo.

Proces se je pričel že desetletje nazaj, ko smo nevladne organizacije začele pozivati Evropsko unije, naj očisti svoje dobavne verige. Konkretno podobo je uredba dobila novembra 2021, ko je Evropska komisija objavila predlog in z neambicioznim stališčem Sveta ministrov iz junija 2022, dobila velik udarec.

Nadaljnji koraki

Po glasovanju Evropskega parlamenta se bodo predvidoma oktobra začela tristranska pogajanja (trialog) med Komisijo, Svetom in Parlamentom. Pogajanja bodo verjetno dolgotrajna, saj je stališče Sveta zelo konservativno in glede na informacije, ki jih imamo, se zdi, da ga Svet ni pripravljen izboljšati.

Stališče Sveta je v nasprotju z mnenjem evropske javnosti, ki po podatkih javnomnenjske raziskave, objavljene septembra, v večini (82 %) meni, da podjetja ne bi smela prodajati izdelkov, ki uničujejo svetovne gozdove, in podpira ustrezen zakon (81 %). Državljani pričakujemo, da bo EU sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da na evropskih nakupovalnih policah ne bo več izdelkov, ki povzročajo uničevanje naravnih habitatov.

Zato pozivamo evropske institucije, naj sprejmejo ambiciozno uredbo, ki bo izpolnila zaveze EU, da ustavi uničevanje gozdov in izgubo biotske raznovrstnosti ter zaščiti človekove pravice in gozdove, kar je bistveno v boju proti podnebni krizi.