Poročilo s podnebnih skupščin: z demokracijo v sonaravno družbo

Od 14. do 22. marca se je po Sloveniji odvilo pet podnebnih skupščin, na kateri so mladi in simpatizerji gibanja za podnebno pravičnost v skupinskih razpravah oblikovali zahteve za socialno pravičen in ambiciozen zeleni prehod. V proces odločanja se je vključilo več kot 150 ljudi, ki so pripravili 29 zahtev.  Skupščine so odprle prostor za sodelovanje v procesu neposredne demokracije in hkrati pomagale k širjenju gibanja ter nasploh prizadevanj za sonaravno družbo.

Skupščine so potekale v univerzitetnem okolju, dve v Ljubljani, ena v Mariboru in ena v Kopru. Dodatna skupščina je bila izvedena prek spleta, predvsem za tiste, ki se niso mogli udeležiti nobene od ostalih skupščin. Skupščine so potekale v sklopu Mladih za podnebno pravičnost, organizacijsko pa smo jih podprle nevladne organizacije Focus, Umanotera in PIC, v sklopu projekta ClimACT.

Celotne zahteve najdete na povezavi: https://tinyurl.com/2p96m557

Na vseh skupščinah se je vzpostavila zanimiva razprava v tovariškem duhu, ki je variirala glede na predznanje udeležencev. Kljub temu, da so skupščine potekale v univerzitetnih prostorih, je bila udeležba zelo mešana. Predvsem v Mariboru so prevladovali dijaki, med več kot tridesetimi udeleženci je bilo le nekaj študentov, nekaj je bilo takšnih, ki so že zapustili izobraževalni sistem, večina pa srednješolcev. Na ostalih skupščinah pa so prevladovali študentje, čeprav je bila zasedba na prav vseh skupščinah pisana.

Glede na to, da trenutne razmere niso naklonjene množičnemu in demokratičnemu organiziranju, je bila udeležba na skupščinah zelo vzpodbudna. Odziv udeležencev po skupščinah je bil odličen, kar potrjujejo tudi visoke ocene na vprašalniku, ki je bil poslan udeležencem. Velika večina prisotnih na skupščini se želi v prihodnje še bolj aktivirati pri prizadevanjih za podnebno pravičnost, kar je odličen znak in potrditev, da so takšni odprti in vključujoči procesi zelo pomemben del za krepitev gibanja.

Na vsebinskem področju so bile razprave precej heterogene, razumljivo pa je bil velik poudarek na temah, ki jih udeleženci vsakodnevno izkušajo na lastni koži, kot sta javni promet in prehrana. Zaradi pomembnosti – in medijske izpostavljenosti – je bilo veliko časa namenjenega tudi energetiki. Manj zanimanja je bilo za vprašanja financ, gospodarstva in mednarodnih odnosov, čeprav so to področja, ki bistveno določajo razvoj in odločilno vplivajo na številne vidike okoljske krize.

Med stranskimi učinki podnebnih skupščin je tudi izobraževanje udeležencev, predvsem o področjih, ki jih premalo poznajo. Hkrati se udeleženci učijo argumentirane razprave, kolektivnega delovanja in odločanja, kar v dobi individualizma ni široko razširjeno znanje. Podnebne skupščine v marcu leta 2022 so bile tako tudi pomembna vaja demokratičnega odločanja, v nasprotju z običajnim sprejemanjem odločitev v zaprtih krogih. Upajmo, da bodo iz teh semen vzkalile nove moči v boju za podnebno pravičnost in sonaravno družbo.

 

 

 

 

 

#SparkAChange #podnebneskupščine