climate action now

Poziv bodočim odločevalcem: prioritetne teme za pravičen podnebno-energetski prehod in odrast

Kako reševati krizo visokih cen energije in stanovanj, povrniti osnovne demokratične vrednote in zastaviti pravičen podnebno-energetski prehod?

V prihodnjih tednih bomo v Sloveniji vodili številne pogovore o tem, kako nasloviti krizo visokih cen energije in stanovanj, kako povrniti osnovne demokratične vrednote in kako zastaviti pravičen podnebno-energetski prehod. Zato smo se v Focusu odločili, da v kratkem prispevku strnemo svoja pričakovanja do bodočih odločevalcev in izpostavimo nekatera področja oz. teme, ki po naši oceni zaslužijo prioritetno obravnavo. 

Da neomejena rast na omejenem planetu ni mogoča, so opozorili že številni znanstveniki. Zato je nujno, da se začnemo pogovarjati o tem, kako bomo zagotovili trajnostno odrast. Vprašanje ni v tem, ali je odrast mogoča ali ne, temveč ali jo bomo dosegli na trajnosten način, ali pa se nam bo zgodila netrajnostno. Podnebna kriza nas lahko zelo hitro potisne v netrajnostno odrast, ki pa ne bo prijetna. Treba je načrtovati zvezen prehod na trajnostno odrast našega gospodarstva in družbe, da bomo lahko živeli v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi viri v okviru novih demokratičnih institucij. 

Zato smo v Focusu po posameznih vsebinskih področjih nanizali prioritete, s katerimi kot družba lahko zasledujemo trajnostno odrast. Želimo si, da bi novim prihajajočim odločevalcem služile kot uporaben pripomoček pri snovanju konkretnih ukrepov.

Podnebje

Focus s svojim programom Podnebje ozavešča javnost o spreminjanju podnebja in navad, poleg tega pa že skoraj 20 let aktivno sodeluje pri iskanju rešitev in sooblikovanju podnebne politike v Sloveniji in EU ter sledi mednarodnim podnebnim pogajanjem. Na področju podnebja so ključne naslednje prioritete:

  • Sprejeti je treba podnebni zakon, ki bo opredelil podnebne cilje Slovenije, skladne s Pariškim podnebnim sporazumom, in zagotovil potrebno institucionalno ureditev za učinkovito izvajanje podnebne politike.
  • Ob posodobitvi Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) za leto 2023 mora ta postati skladen z zavezami Pariškega sporazuma in s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje.
  • Upravljanje z državnimi gozdovi in učinkovite spodbude lastnikom zasebnih gozdov za aktivno gospodarjenje z gozdovi morajo biti urejene na način, da se bosta povečala ponor ogljika in podnebna odpornost gozdov.

Energija

Energetski sistemi prihodnosti morajo temeljiti na uravnoteženi mešanici učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije, decentraliziranih omrežij ter trajnostnega življenjskega sloga. Focus zato s svojim programom Energija spodbuja učinkovito rabo energije, rabo obnovljivih virov energije, pametna omrežja in izkoreninjenje jedrske energije v Sloveniji. Na področju energije so ključne naslednje prioritete:

  • Načelo “energetska učinkovitost na prvem mestu” mora postati ključna prioriteta v dejanjih vseh nas, tako odločevalcev in gospodarstva kot posameznikov, izvesti moramo vse tehnično in ekonomsko izvedljive ukrepe za zmanjšanje porabe energije, ki jih je s strani stroke predlaganih že zelo veliko.
  • Do konca leta 2023 moramo pripraviti načrt čimprejšnjega prehoda k 100 % obnovljivim virom energije (OVE). Ta mora biti podkrepljen z obsežnim programom spodbud za energetsko samooskrbo iz obnovljivih virov energije tako za gospodinjstva kot industrijo, s poudarkom na sončni energiji ter vlaganjem v distribucijsko infrastrukturo in hranilnike energije. Zagotovitev zadostnih javnofinančnih sredstev za odpravo ozkih grl in razmah sončne energije v Sloveniji skozi zagotovitev zadostnih sredstev v programskih dokumentih za obdobje 2021-2027 (kohezija,..), zagotovitev zadostnih javnofinančnih sredstev za dosego deleža energije iz OVE vsaj 60 % do leta 2030, zagotovitev zadostnih sredstev za spodbude Ekosklada in odpravo administrativnih ovir ter spodbujanje skupnostnih energetskih projektov. Distribucijsko omrežje je pogosto prepoznano kot ozko grlo. Da bi to ozko grlo odpravili, potrebujemo znatne investicije.
  • Glede na opozorila podnebne znanosti in cilje Pariškega podnebnega sporazuma bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, svoje premogovne elektrarne zapreti najkasneje do leta 2030. Hitrejše zapiranje TEŠ od predvidenega v Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda ni nujno le z vidika podnebnega ukrepanja, temveč postaja tudi ekonomsko neizogibno. Pri čemer mora biti izvedba prehoda stran od premoga zastavljena pravično, s čimer mislimo na podnebno, okoljsko in družbeno pravičnost, tako na ravni same regije kot do globalnih zavez. 
  • Nemudoma je treba ustaviti vse postopke nadaljnje rabe jedrske energije (podaljšanje življenjske dobe NEK-a in nov jedrski reaktor) ter postaviti moratorij na razvoj nove jedrske infrastrukture, vsaj dokler ne izvedemo vseh ukrepov za učinkovito rabo energije in prehod na OVE.
  • Ukiniti moramo vse posredne ali neposredne subvencije fosilnim in jedrskim virom najkasneje do leta 2023 in sprejeti takojšnjo prepoved uvajanja novih subvencij fosilnim in jedrskim virom.
  • Vzpostavi naj se zakonska pravica državljank in državljanov do zagotovljenega dostopa do osnovnih energetskih storitev in potreb, kot sta ustrezno toplo in razsvetljeno stanovanje ter zagotavljanje delovanja osnovne električne in elektronske opreme.
  • Potrebujemo nujne ukrepe za spodbujanje demokratizacije energetskega sektorja, s katero bi se okrepila vloga majhnih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov energije, porabnikov in ‘prosumerjev’ (proizvajalcev-porabnikov).
  • Nujen prehod na ogrevanje z OVE za strukturno reševanje visokih računov za ogrevanje, še posebej za najbolj ranljive dele prebivalstva skozi ustanovitev posebnega sklada, ki naj služi kot vir finančne pomoči pri prehodu na drug tip ogrevanja. Nujno je takojšnje reševanje problema energetske revščine zaradi višjih cen energentov.

Največji potencial je na področju solarne energije

 

Promet

Promet kot sektor z največ izpusti toplogrednih plinov in sektor, ki povezuje vse ostale dejavnosti, je treba obravnavati s posebno pozornostjo in hitro, da bomo dosegli zastavljene cilje na EU in nacionalni ravni (90 % zmanjšanje izpustov TGP do 2050) in zmanjšali onesnaženost zraka v mestih.

  • V prvi vrsti je potrebno zmanjšati motorno prometno aktivnost, ki je posledica prevoza ljudi in blaga. Družbene inovacije in digitalizacija so z ustreznimi alternativami že v času epidemije optimizirale poti prebivalcev. 
  • Uporaba načel Celostnega prometnega načrtovanja, ki je usmerjeno v aktivno mobilnost in javni potniški promet, je ključna za izboljšanje učinkovitosti prometnega sistema, izboljšanja dostopnosti za vse prebivalce, zmanjšanje negativnih okoljskih učinkov prometa, boljše kakovosti infrastrukture in višje prometne varnosti ter kakovosti življenja. 
  • Na območjih z visokim potencialom rabe javnega potniškega prometa je potrebno investirati v hiter, pogost in udoben javni prevoz, ki bo pritegnil delovno aktivno prebivalstvo. To je skupina ljudi, ki jim je časovna komponenta pomembnejša od cene prevoza, zato ni treba uvajati brezplačnega prevoza, ki se ne izkaže vedno kot najboljši ukrep (lahko celo osiromaši javni potniški promet).
  • Z vlaganji v boljšo infrastrukturo za aktivno mobilnost (hoja, kolesarjenje) bi lahko nadomestili levji delež potovanj krajših od 5 km (trenutno jih 60 % opravimo z avtomobilom). 
  • Prostorsko načrtovanje mora biti postavljeno nad nivo občin in vsaj na nivo regij, predvsem pa mora predvideti tudi učinkovit javni promet. Spodbujati je treba zmanjševanje razpršenosti poselitve, razdalj do delovnih mest in lokacij storitev, ki jih prebivalci pogosto uporabljajo (mešana raba prostora), do te mere, da so ciljne lokacije dostopne peš, s kolesom ali javnim prometom oz. kombinacijo vsega naštetega. 
  • Nasloviti je potrebno problematiko vpliva povračila potnih stroškov na povečano rabo avtomobilov in urediti to področje tako, da se spodbudi raba javnega potniškega prometa.
  • Nova cestna infrastruktura je v večini primerov neupravičena, draga in le še poglablja odvisnost prebivalcev od osebnega avtomobila ter negativne učinke motornega prometa. Reševanje ozkih grl ali zastojev s širitvijo cestne infrastrukture dokazano generira dodaten motorni promet. Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti, nato pa ukrepe, ki prenesejo potovanja na manj škodljive oblike mobilnosti in prometna sredstva. Razvoj in izvedba takih ukrepov mora biti pogoj, da se lahko odgovorno načrtuje vlaganja v cestno infrastrukturo.
  • Odmik od biogoriv v mešanici s fosilnimi pogonskimi gorivi je nujen, saj dviga cene pogonskih goriv ter spodbuja netrajnostne prakse proizvodnje biogoriv po vsem svetu in predvsem ogroža prehransko varnost. Cilje OVE v prometu bi morali doseči z neposredno elektrifikacijo prometa. 

Globalna odgovornost in potrošnja

Focus s programom Globalna odgovornost in potrošnja spodbuja zavedanje o odgovornosti vsakega posameznika za globalno blaginjo, obenem pa naslavlja strukturne izzive globalne proizvodnje in potrošnje. Focus se zavzema za etično potrošnjo, ki ne more sloneti zgolj na ramenih posameznikov, ki s svojimi potrošniškimi odločitvami sooblikujejo ponudbo. Ključno je, da država postavi okvirje, ki bodo zagotovili, da so izdelki na policah Slovenije in EU narejeni v skladu z osnovnimi etičnimi principi, ki zagotavljajo dostojno delo in plačilo vsem, udeleženim v dobavne verige, ter da so izdelki narejeni v skladu z omejitvami enega planeta. Pri tem je ključno tudi zagotavljanje okoljske pravičnosti in spoštovanje človekovih in delovnih pravic.

  • Spodbujanje sektorja ponovne rabe in popravil, preko znižanja davčne stopnje na izdelke in storitve iz sektorja, sloneč na možnostih, ki jih odpira spremenjena EU zakonodaja na področju DDV (pobuda).
  • Spodbujanje socialne ekonomije in socialnega podjetništva, ki najpogosteje temeljita na vključujoči politiki zaposlovanja in usmerjata storitve v korist družbe in okolja, kjer delujejo. Podlaga za to naj bo akcijski načrt EU za socialno gospodarstvo.
  • Spodbujanje okolju prijazne/ekološke pridelave hrane, zadružništva in drugih oblik združevanja manjših pridelovalcev ter partnerskega kmetijstva. To pomeni tudi spodbujanje in promocijo načinov prehranjevanja in potrošnje prehranskih izdelkov, ki v največji možni meri temeljijo na rastlinski sestavi, so ekološki, lokalni in sezonski, tudi preko kampanj in znakov kakovosti, ki jih vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (kot je na primer Izbrana kakovost).
  • Sprejem jasne in ambiciozne nacionalne zakonodaje na področju skrbnega pregleda poslovanja podjetij glede trajnostnosti (dolžna skrbnost na področju okolja in človekovih pravic), ki bo komplementarna procesu, ki se odvija na ravni EU. Prispevek k robustni in ambiciozni zakonodaji na področju dobavnih verig v luči Predloga Direktive o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti (ki spreminja Direktivo (EU) 2019/193) (stališče).
  • Podpora ambiciozni zakonodaji na ravni EU na področju t. i. uvožene deforestacije uredbi Evropskega parlamenta in sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije (stališče). Zagovarjanje stališča o vključitev obveznosti podjetij za spoštovanje mednarodno priznanih človekovih in delavskih pravice, podnebja in okolja v uredbo, vključitev evropskih finančnih institucij kot zavezancev po uredbi, razširitev veljavo uredbe na vse skupine blaga, ki so dejavnik deforestacije in degradacije gozdov ter razširitev veljave uredbe tudi na ostale ekosisteme (ne le gozd): travišča, mokrišča, šotišča in mangrovi. 
  • Spodbujanje zelenega javnega naročanja, v katerem mora biti močno prisoten tudi element pravične trgovine (za izdelke, ki prihajajo izven EU) ter sledenje načelom tudi preko delovanja Državnega zbora RS in drugih državnih institucij.

Deforestacija v amazonskem pragozdu

Prioritete na ostalih področjih

Kot okoljska organizacija imamo seveda ključne prioritete na področjih, povezanih z okoljem. Vsekakor pa okoljsko področje ne more delovati v vakuumu, brez povezav z ostalimi področji, ki so za nas vse zelo pomembna. Zato izpostavljamo tudi nekaj ključnih prioritet iz ostalih vsebinskih področij.

  • Zagotoviti je treba finančno neodvisnost izdelovalcev okoljskih poročil skozi vzpostavitev sistema, kjer bodo izdelovalci poročil izbrani po naključnem sistemu (npr. po principu imenovanja sodnih cenilcev), investitor pa stroške izdelave poravna izvajalcu posredno preko ministrstva, ki za ta namen ustanovi in vodi sklad, v katerega vplačujejo investitorji.
  • Retroaktivno je treba preveriti vsa politična imenovanja zadnjih dveh let in odpraviti posledice nestrokovnih kadrovanj.
  • Odpraviti je treba vsa škodljiva določila in posledice protikoronske zakonodaje.
  • Zvišati je treba minimalno plačo, pokojnine in socialno pomoč.
  • Treba je uvesti višjo in progresivno davčno obremenitev kapitala, kapitalskih dobičkov in dobičkov podjetij ter lastnine nad določenim pragom. 
  • Pripraviti je treba načrt za celostno postopno in pravično davčno reformo v smeri pravičnejše in progresivne porazdelitve obdavčitve prihodka ter premoženja oziroma odprave skupne regresivnosti davkov in prispevkov. Potrebujemo prerazporeditev ter večjo obremenitev za bogatejše in prekomerno potrošnjo ter zmanjšanje obremenitev za tiste z nižjimi prihodki.
  • Polni delovni čas naj obsega 30-32 ur na teden, s čimer se ohrani enako plačilo in vključitev v zavarovanja ter obseg socialnih pravic. Ob tem je treba razmisliti o uvedbi 4-dnevnega delovnega tedna kot osnovne delovne obveznosti.
  • Onemogočiti je treba davčne oaze ter zaustaviti davčno tekmo proti dnu, davčno izogibanje in davčne utaje.
  • Javne finance je treba uravnotežiti brez varčevalnih ukrepov.
  • Dopolnilno zdravstveno zavarovanje naj se ukine, namesto njega se mora vzpostaviti nov zdravstveni davek, odmerjen od celotnega dohodka, ki bo povečal obseg javnega financiranja zdravstva.
  • Javna sredstva za zdravstvo se morajo povečati s sedanjih 6,0 % BDP na 10 %, postopno po letni stopnji 1 %, s pomočjo novega zdravstvenega davka. Kritje stroškov s strani javnega zdravstvenega zavarovanja je treba razširiti po vrstah in obsegu storitev.
  • Prepove naj se delo zdravnikov iz javnega sektorja pri zasebnih izvajalcih. Koncesije se morajo podeljevati izključno na podlagi dokazljivega javnega interesa.
  • Sistemski vir financiranja je nujna osnova za trajnostno naslavljanje stanovanjske problematike. Zagotovi naj se z vpeljavo progresivnega nepremičninskega davka, ki predvideva višjo obdavčitev za prazna stanovanja, luksuzne nepremičnine ter morebitno tretjo in vse naslednje nepremičnine.