Komisija predlaga, da EU do leta 2030 zmanjša emisije za 40 % glede na leto 1990 ter na ravni EU doseže 27 % delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici, a brez, da bi bili cilji za obnovljive vire zavezujoči za države članice. Komisija ni predlagala cilja za povečanje energetske učinkovitosti.
Predlog Komisije se ne odziva na opozorila znanstvene skupnosti in številne pozive evropskih državljanov, civilne družbe in naprednih podjetij po ambicioznih ciljih za zmanjšanje emisij in povečanje deleža obnovljivih virov ter energetskih prihrankov. Takšni cilji bi po podatkih Komisije same prinesli več delovnih mest, povečali BDP in prihranke pri stroških zdravja ter zmanjšanje odvisnosti od uvožene energije v vrednosti več sto milijard evrov. Prav tako ne odraža pravičnega deleža EU pri zmanjšanju emisij, ki so potrebna za omejitev globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzija, kar lahko pripelje do neobvladljivih podnebnih tveganj.
Za mednarodno skupnost, ki naj bi v letu 2015 sprejela nov globalni podnebni sporazum, 40 % cilj zmanjšanja emisij predstavlja nevarno nizko merilo. Okoljevarstvene organizacije menimo, da nizek cilj pošilja napačen signal drugim razvitim državam, EU pa pušča le malo maneverskega prostora v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Zdaj je od držav članic odvisno, ali se bodo marca dogovorile o bistveno bolj ambicioznem paketu ukrepov, ki bo naslovil realnost podnebnih sprememb, obvaroval evropske državljane in podjetja ter mednarodni skupnosti poslal potreben signal.
