Z energetsko revščino se ne srečujemo samo pozimi, ampak vse bolj tudi poleti. Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v Evropi, zato lahko sklepamo, da se bo ob energetski draginji tudi v Sloveniji poletna energetska revščina še bistveno povečevala. Potrebujemo dobre družbene rešitve, veliko pa si lahko pomagamo tudi sami s preprostimi ukrepi za hlajenje (spodaj).
V EU si več kot 100 milijonov ljudi poleti v času najhujših vročinskih valov ne more privoščiti udobno hladnih domov. V najslabšem položaju so ljudje z nižjimi dohodki, zdravstvenimi težavami, brezposelni, starejši, brezdomci, saj običajno živijo v neustreznih domovih in imajo slabši dostop do hlajenja.
Problematika poletne energetske revščine je kompleksna in zahteva medsektorski pristop k rešitvam. Potrebni so tako individualni kot družbeni ukrepi, denimo v obliki bolj premišljene urbanistične politike.
»Medtem ko je zimska energetska revščina bolj individualni problem, je poletna bolj družbeni problem, saj urbano načrtovanje in drugi dejavniki močno vplivajo na zmožnost posameznika in družbe, da uspešno kljubuje vročini,” izpostavlja dr. Lidija Živčič iz Focusa, ki je koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, osredotočenega na energetsko revščino med ženskami v sredozemskih državah.
Seveda pa si lahko vroče dni olajšate tudi sami, z nekaj zelo preprostimi ukrepi, ki smo jih v okviru projekta EmpowerMed zbrali v knjižici nasvetov za izboljšanje počutja v domovih, v podpoglavjih Hlajenje in Ohladite svoje telo. Kot dodaja Živčič, bi se morali pasivnih tehnik hlajenja učiti iz drugih delov sveta, ki jih že zdaj bolj pestijo vročinski valovi in prenašati ta znanja v naš prostor (popoldanske sieste, pozne in lahke večerje, kuhanje v letnih kuhinjah, ozelenele pergole…).
V vročih dneh imejte zaprta okna
V vročih poletnih dneh lahko z odprtimi okni stanovanje pogosto segrevate, namesto da bi ga hladili. Ponoči, ko je zunanji zrak hladnejši kot notranji, na široko odprite okna, zlasti tista, ki gledajo na stran, od koder večinoma piha veter, da boste izkoristili navzkrižno prezračevanje. Ne pozabite zapreti oken – vključno z žaluzijami in roletami – preden zjutraj na zunanje stene posije sonce.
Senčenje oken
Pred osončena okna hiše posadite sobne rastline, da bodo absorbirale določen del energije sonca. Čez dan imejte rolete na osončenih oknih stalno spuščene, s čimer preprečite neposredno ogrevanje prostora s strani sonca. Okna so vir do 30 odstotkov neželene toplote, zato lahko s pomočjo rolet, zaves in podobnega znižate notranjo temperaturo za nekaj stopinj, v primeru uporabe klimatske naprave za hlajenje pa tudi prihranite pri stroških za energijo.
Pihanje olajša vročino
Če imate stanovanje ali hišo z več nadstropji, je smiselno odpreti okna v spodnjem nadstropju na privetrni strani ter v zgornjem nadstropju na zavetrni strani, s čimer ustvarite hladilni zračni tok.
Razmislite o uporabi ventilatorja, ki že z gibanjem zraka pomaga od telesa odvajati toploto.
Pred okno obesite mokro rjuho: ko bo zrak prehajal skozi vlažno tkanino, ga bo vlaga ohlajala. Tudi enostavno pršenje vode deluje ohlajajoče, tako da lahko prostor osvežite z navadnim pršilcem z vodo.
Vključite ventilatorje v kopalnici ali napo v kuhinji, s čimer lahko vroč zrak, ki se dviga ob kuhanju ali tuširanju z vročo vodo, izsesate iz hiše ali stanovanja.
Načrtno sadite listopadna drevesa ali trto
Z zasaditvijo dreves ali trte v bližini osončenih oken boste vašo hišo zaščitili pred sončnimi žarki in zmanjšali količino toplote, ki jo hiša absorbira. Znižajte račune za energijo s pomočjo narave, tako da na vzhodni in zahodni strani hiše posadite listnata drevesa. Poleti bodo njihovi široki listi ščitili hišo pred sončnimi žarki, pozimi pa gole veje toploti sonca ne bodo preprečevale, da bi segrevala vaše zidove.
Drevesa in listje lahko znižajo temperaturo nezasenčenih površin, kot je npr. asfalt, za 5–12 stopinj Celzija. V notranjosti stanovanja bo ta razlika manjša, a tudi razlika nekaj stopinj lahko pomeni veliko. Poleg tega razmislite o posaditvi dreves in grmičevja na najbolj vročih mestih – na primer ob klimatskih enotah, ki oddajajo toploto, ali ob dovozih in pločnikih, ki jo absorbirajo.
Več nasvetov za olajšanje bivanja pa najdete tule, pred kratkih so jih povzeli tudi v Eko deželi.
