Prehranska varnost pred biogorivi: bomo hranili avtomobile ali ljudi?

V Evropi vsak dan v cestnem prometu v obliki bioetanola porabimo 10.000 ton pšenice – kar je enako 15 milijonom štrucam kruha, kaže novo poročilo organizacije Transport and Environment. In to ob tem, ko je prehranska varnost na globalni ravni močno ogrožena zaradi vojne v Ukrajini. Okoljske organizacije v Sloveniji in po Evropi zato pozivamo pristojne ministre k ustavitvi uporabe biogoriv iz poljščin in drugih škodljivih biogoriv.

 

Biogoriva so večinoma škodljiva, ne pripomorejo k doseganju podnebnih ciljev, zaradi rabe zemljišč imajo negativen vpliv na biodiverziteto in ogrožajo preskrbo s hrano [1]. Neodgovorno je še naprej uporabljati pšenico, koruzo, rastlinska olja in druga žita ter živilske pridelke za proizvodnjo biogoriv za naše avtomobile. Negativni vpliv biogoriv na osnovi poljščin na podnebje je višji od njihove domnevne koristi. Biogoriva ne bodo mogla izpolniti obljub pri zmanjševanju emisij CO2 iz cestnega prometa. Gojenje poljščin za pogonska biogoriva zahteva ogromne obdelovalne površine. Raba naravno bogatih ali kmetijskih površin za gojenje surovin za biogoriva je slaba izbira in to ne le z vidika podnebja. Intenzivno kmetovanje namreč prizadene tudi ekosisteme in biotsko raznovrstnost, rodovitno zemljo pa bi bilo koristneje uporabiti za pridelavo hrane.

 

Slovenija uvaža že narejene mešanice goriv. Skoraj tretjina biogoriv uporabljenih pri nas je proizvedena na podlagi poljščin [2], večina pa je iz odpadnega jedilnega olja, ki sproža vprašanja glede trajnosti. Celoten delež pogonskih biogoriv iz poljščin lahko po zakonodaji obsega največ 7 % končne porabe energije v sektorjih cestnega in železniškega prometa. Ta delež je bil leta 2018 2,6 % [3].

Slika: Sestava biogoriv porabljenih v Sloveniji, 2020

sestava biogoriv v Sloveniji 2020

Danes smo okoljske organizacije iz vse Evrope pozvale vlade k takojšnji opustitvi obveznosti rabe biogoriv iz poljščin v mešanicah pogonskih goriv. Stabilne oskrbe prebivalcev in gospodarstva z energijo ne bi smeli zagotavljati na račun prehranske varnostni ali dovoliti, da inflacija cen živil uide izpod nadzora. Pri političnem odločanju je treba enakovredno obravnavati energetsko varnost in prehransko varnost.

Med evropskimi lobiji za biogoriva je vse več pozivov za nadomeščanje ruske nafte z biogorivi iz poljščin kot so pšenica, koruza, sončnična repična in druga rastlinska olja. To je z vidika globalne prehranske krize nesprejemljivo, saj bi se močno povečalo povpraševanje po zemljiščih. Tudi če bi Evropa podvojila količino kmetijskih zemljišč, ki jih namenja za biogoriva, bi to nadomestilo le 7 % uvoza ruske nafte. Pomisleki glede cen goriva ne smejo imeti prednost pred varno preskrbo s hrano.

Poročilo organizacije Transport and Environment je dostopno tukaj.

Pismo, ki smo ga nevladne organizacije poslale pristojnim ministrom, je na voljo tukaj.


Opombe:

[1] Prava cena biogoriv iz poljščin

[2] https://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/fqd/art7a/envyrpmsq/SI_ART_7a_FQD_2020.xlsx/manage_document

[3] https://www.epure.org/wp-content/uploads/2021/01/201104-DEF-REP-Overview-of-biofuels-policies-and-markets-across-the-EU-Nov.-2020.pdf