Premier Borut Pahor se zaveda pomena vlaganja v zeleno tehnologijo, vsaj tako je razbrati iz njegovih izjav. Ta tema se mu zdi tako pomembna, da jo je omenil tudi v govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 23. decembra 2009:
”Celotno razvojno strategijo moramo preslikati z zeleno tehnologijo. Okoljski element trajnostnega razvoja postaja vse bolj pomemben, tudi za samo strukturo konkurenčnosti nacionalnih ekonomij. Gre za vprašanje ali bomo na lokomotivi razvoja zelenih tehnologij, ali pa nas bo v zadnjem vagonu premetavalo zaradi odvisnosti od starih tehnologij in visokih stroškov onesnaževanja okolja. Če nam danes ne bo uspelo vložiti 1 evra v napredno zeleno tehnologijo bomo čez 10 let plačali 2, ker bomo delali s staro. Prvo ni lahko, vendar je drugo skoraj pogubno. Danes imamo glede tega še vedno škarje in platno v naših rokah in kljub majhni zamudi je še vedno čas za velikopotezne odločitve.”

Predsednik vlade rad poudarja tudi dejstvo, da je bil on tisti, ki je na dnevni red spravil vprašanje o smiselnosti gradnje TEŠ6:
 – 8. julija 2010 je na novinarski konferenci Vlade RS dejal: ”Jaz sem bil tisti, ki je po prihodu iz Evropskega sveta v Bruslju leta 2008 sprožil vprašanje TEŠ-a. Rekel sem: razumem, da so bile odločitve že sprejete. Toda tvegam možnost, da bi morda odločitev tudi spremenili, če ugotovimo, da so oportunitetni stroški spremembe te odločitve manj škodljivi za slovenske gospodarske in nacionalne interese, kot nadaljevanje zgrešene investicije.”
 – 22. julija 2010 na novinarski konferenci Vlade RS: ”Znova moram spomniti, da sem bil jaz tisti, ki je po vrnitvi iz Sveta, decembra 2008, ki je razpravljal o pripravah na Kopenhagensko konferenco o podnebnih spremembah, začel pogovore z ministrom Lahovnikom o oportunosti projekta TEŠ6. Zdelo se mi je, da utegnejo stroški emisij postaviti pod vprašaj ekonomiko tega projekta.”

Čeprav pohvalno, da je premier Pahor odprl vprašanje o smiselnosti gradnje TEŠ6, pa je to vprašanje odprl zaradi narobnega razloga, namreč zgolj zaradi pomislekov glede ekonomike projekta, ne pa zaradi širokega vpliva na slabše stanje okolja in na podnebne spremembe, ki bi ga imel TEŠ6.

Moti nas tudi zaključek, ki ga je premier Pahor glede TEŠ6 predstavil na novinarski konferenci Vlade RS, 22. julija 2010:
”Kot sem že bil povedal, nisem brez skrbi glede okoljskih učinkov. Nisem brez skrbi glede ekonomike samega projekta, vendar so me doslej sogovorniki, zlasti moj dosedanji minister Lahovnik, desna roka pri gospodarski politiki vlade vse doslej, prepričali, da je to oportuna odločitev, ko povlečete črto pod vse.”

Predlagamo premierju Pahorju, naj razširi svoj krog sogovornikov, saj kot je tudi sam opazil in povedal 15. julija 2010 na novinarski konferenci Vlade RS, ”imamo velik pritisk javnosti in civilne družbe zoper to odločitev (op.: TEŠ6)”. Menimo, da bi bilo smotrno, da se tokrat v demokratični državi upošteva glas široke javnosti, ki se ne strinja z izgradnjo bloka TEŠ6, saj, kot je znano tudi univerzitetnemu diplomiranemu politologu Borutu Pahorju, so ravno državljani, njihovo mnenje in dobrobit osnova za delovanje demokratične družbe.

Lahko pa se premier Pahor pogovori tudi sam s sabo, recimo s premierjem Pahorjem iz novinarske konference ob predstavitvi prispevka k oblikovanju trajnostnega razvoja, 22. decembra 2009, in ki bi mu svetoval takole:
”En evro investicije danes v zelene tehnologije, pomeni privarčevana dva evra jutri. To je zelo pomembno spoznanje, v veliki meri zelo zahtevno za vsako tradicionalno družbo, kot Slovenska je, ampak po moje neizogibna odločitev. Ni pa enostavna.”

In pa izjava premierja Pahorja 11. decembra 2008: ”Če Evropska unija ne bo prevzela odgovornosti za boj proti podnebnim spremembam, naše otroke čaka črna prihodnost.” Vemo pa, da je Slovenija del Evropske unije, torej to velja tudi za nas.

Pozivamo premierja Pahorja, naj gradi na svoji misli o investiranju enega evra v zelene tehnologije namesto v TEŠ6, ob tem mu izrekamo pohvalo na pogumnosti za sprožitev vprašanja o oportunosti TEŠ6. Naj prebere nekaj svojih izjav in naj gradi na njih. Kot je tudi sam opazil, bi pri tem imel veliko podporo javnosti in civilne družbe.

***

Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!