Včeraj predstavljeni predlog Direktive o energetski učinkovitosti v stavbah (Energy performance of buildings directive – EPBD) nakazuje prve nujne korake za obnovo najbolj neprimernih stavb v državah Evropske unije, vendar po naši oceni ne bo uspel dovolj hitro zagotoviti globoke prenove stavb, ki je nujna za pravočasno in učinkovito naslavljanje energetske revščine v Evropi.

V Focusu to zimo v okviru projekta EmpowerMed obiskujemo gospodinjstva na Obali, ki ne zmorejo pokrivati položnic za osnovno potrebno energijo (prijave za obisk so še vedno možne – tukaj). Na terenu vedno znova odkrivamo, da so prihodki ljudi tako skromni, da ne zadoščajo za normalno ogrevanje doma, ki zelo pogosto nima izolacije, ima streho, ki pušča, ali okna in vrata, ki ne tesnijo. Številni plačujejo položnice z zamudo, tvegajo dolgove zaradi neplačanih položnic ali pa jim celo grozi odklop.

Evropska komisija je že lani napovedovala, da bo s t.i. Valom prenove pomagala nasloviti takšne situacije v več kot 35 milijonih domov po Evropi, vendar pa včeraj predstavljena Direktiva o energetski učinkovitosti v stavbah poraja dvome, da ji bo to uspelo.

Minimalni standardi energetske učinkovitosti so sicer dobrodošel začetni korak za obnovo najbolj neprimernih stavb, vendar ti standardi sami ne bodo dovolj. Prav tako omenjeni standardi nezadostno opredeljujejo, kaj pomeni “globoka” prenova. Trenutni predlog zahteva prenovo najslabših stavb v skladu s standardom energetske učinkovitosti E do leta 2033. To lahko pomeni, da bi ranljiva gospodinjstva že z nekaj LED žarnicami prešla v ‘zadostni’ energetski razred, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bi se jim s tem dovolj izboljšala kakovost življenja ali da se jim bodo s tem znatno zmanjšali računi za energijo.

Predlog prav tako ne vsebuje zadostnih rešitev za naslavljanje socialnih vidikov ‘Vala prenove’, zato se kaže še dolga pot do zadostnih ukrepov in finančne podpore, ki so potrebni za zagotavljanje temeljite prenove tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Skupaj z drugimi predstavljenimi predlogi iz paketa ‘Fit for 55’ Direktiva odpira nevarnost, da bodo morala najranljivejša gospodinjstva še naprej plačevati za draga fosilna goriva in tržne manipulacije z njimi, medtem ko bodo gospodinjstva z višjimi dohodki lahko prešla na obnovljive vire energije v naslednjem desetletju.

“Ob skokovitem naraščanju cen energije so predlagane rešitve Evropske komisije daleč od tega, da bi pomagale milijonom ljudi, ki plačujejo najvišjo ceno zaradi evropske odvisnosti od fosilnih goriv. Ker energetska revščina še posebej prizadane ženske, bi bi bilo smotrno pri izboljšanju Direktive zagotoviti, da bodo ukrepi posebej osredotočeni na ženske,” komentira Lidija Živčič, koordinatorka projekta EmpowerMed.

Zdaj sta na vrsti Evropski parlament in Svet, da izboljšata minimalne standarde in zagotovita finančno podporo za izpolnitev obljub o obnovi 35 milijonov domov po Evropi za več kot 50 milijonov ljudi, ki že živijo v energetski revščini.

Prav tako pričakujemo premike in konkretno ukrepanje v Sloveniji. Živčičeva opozarja: “Slovensko vlado že od februarja pozivamo, da ponudi podporo ljudem, ki jih prizadane energetska revščina, ker se je situacija tudi zaradi epidemije Covida zanje močno poslabšala. Skrajni čas je za ukrepanje, saj višanje cen energije ljudi še dodatno potiska v stisko.” Takojšnja uvedba napovedanih energetskih vavčerjev je prvi korak, vsekakor pa to ne bo zadosten ukrep. Zato se bo morala tudi Slovenija zavzeti za ambicioznejšo Direktivo EPBD.