Kako zagotoviti prevoz ljudem, ki nimajo avtomobila ali ne morejo voziti, javni potniški promet pa ne odgovarja njihovim potrebam? Temu vprašanju je bil namenjen posvet »Prevozi na klic in prostovoljski prevozi – vloga občin pri prevozu ranljivih prebivalcev«, ki ga je včeraj organiziral Focus, v sodelovanju s Koalicijo za trajnostno prometno politiko. Namen posveta je bil izmenjati izkušnje ter zbrati potrebe in predloge občin za pripravo prihodnjih ukrepov in financiranja.
Pomanjkanje dostopnega prevoza omejuje možnosti za obisk zdravnika, nakupovanje, urejanje opravkov, prihod na delo in vključevanje v družbeno življenje. S temi ovirami se srečujejo starejši, gibalno ovirani, socialno šibkejši, ljudje brez avtomobila in drugi prebivalci brez ustreznih možnosti prevoza. Posebej izrazite so tam, kjer so osnovne storitve oddaljene, povezave z javnim potniškim prometom pa redke ali neustrezne.
V številnih občinah del teh potreb že pokrijejo s prostovoljskimi prevozi, vendar se soočajo z izzivi zagotavljanja prostovoljcev, koordinacije, razpoložljivostjo vozil in dolgoročnega financiranja. Pri načrtovanju novih rešitev je treba upoštevati izkušnje občin in izvajalcev ter potrebe ljudi, ki prevoze uporabljajo.
Prevozi na klic kot dopolnitev nezadovoljivega javnega prevoza
Posvet je obravnaval dve obliki prevozov na klic: prevoze, vključene v integrirani javni potniški promet, in prostovoljske prevoze za starejše, ki jih občine in izvajalske organizacije že zagotavljajo v številnih občinah, zlasti na podeželju. V ospredju je bilo vprašanje, kako lahko ti obliki druga drugo dopolnjujeta in skupaj izboljšata dostop do osnovnih storitev, predvsem za ljudi, ki imajo pri uporabi običajnega javnega prevoza največ težav.
Slovenija bo za blažitev prevozne in energetske revščine iz Socialnega sklada za podnebje, skupaj z nacionalnim deležem, namenila do 477,3 milijona evrov. Načrt je Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko oddalo Evropski komisiji in je v fazi usklajevanja. Ta v obdobju 2027 – 2032, poleg ukrepov na področju energetske revščine, vključuje še tri ukrepe za zmanjševanje prevozne revščine:
- subvencije za nakup brezemisijskih vozil – Zavodi, društva in občine bodo upravičeni do nakupa 100 vozil za prostovoljne prevoze na zahtevo, s subvencijo do 20.000 evrov na vozilo.
- vavčerje za trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost – Z njimi bo mogoče kupiti terminske vozovnice za javni promet, električna in navadna kolesa (tudi tovorna), toplotne črpalke, varčne aparate in okna, pelete ali balkonske sončne elektrarne.
- prevoze na klic, ki bodo del integriranega javnega potniškega prometa. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) bo na 250 območjih s pomanjkljivim javnim prevozom po Sloveniji vzpostavila prevoze na klic z električnimi kombiji. Prevoz bo treba vnaprej rezervirati po telefonu, prek aplikacije ali na spletu. Poklicni vozniki jih bodo vozili do zbirnih mest, prestopnih točk na avtobus ali vlak in krajev s ključnimi storitvami, prevoz pa bo dostopen vsem pod enakimi pogoji in po tarifah javnega prometa. Končne relacije bodo določili skupaj z občinami. Ukrep vključuje tudi polnilne postaje, aplikacijo, povezano s sistemom enotnega javnega potniškega prometa, klicni center in podporo občinam. Storitev ne bo nadomestila prostovoljskih prevozov, ampak jih bo dopolnila.
Izkušnje občin: potrebe so večje od zmogljivosti
Marko Zevnik iz Zavoda Sopotniki je poudaril socialno komponento storitve. Starejši na podeželju so pogosto ujetniki svojih domov, zato prevoz ni namenjen le obisku zdravnika, ampak tudi ogledu predstave, kavi s prijatelji, torej kakovosti življenja. Povedal je, da občine praviloma podcenijo potrebe, kakovostna storitev pa ne more biti uspešna brez lokalnega koordinatorja ter usposobljenih prostovoljcev.
Miha Bogataj iz Zlate mreže (Prostofer) je izpostavil, da se pri prostovoljskih prevozih najpogosteje zatakne pri iskanju prostovoljcev, ki so gonilo in srce teh storitev. Prevoze na klic vidi kot komplementarne in zelo dobrodošle. Po njegovem mnenju bi uporabnike, ki lahko pridejo do avtobusne postaje, lahko prevzeli prevozi na klic, prostovoljci pa bi se lahko posvetili tistim, ki potrebujejo prevoz od vrat do vrat.
Da so zmogljivosti lokalnih skupnosti omejene, potrjuje direktorica občinske uprave Občine Podvelka mag. Sara Berglez Zajec: “Prevozi so bili sprva zamišljeni za vse nujne opravke, a je kmalu postalo jasno, da so potrebe precej večje od zmožnosti realizacije z enim vozilom, zato se storitev zdaj izvaja predvsem za prevoze k zdravniku. Prostovoljci letno opravijo več kot 100 prevozov. Poseljenost obmejnega območja je nacionalni interes vsake države in zato je dostopnost do osnovnih storitev za vse prebivalce, še posebej pa ranljive skupine, izrednega pomena. Upamo, da nas država podpre pri kritju materialnih stroškov in nagrad prostovoljcem.”
Napovedana dodatna sredstva za obmejne občine
Predstavniki Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj so na posvetu napovedali objavo Javnega poziva Spodbujanje prevozov na klic in organiziranih javnih prevozov za izboljšanje dostopnosti storitev na obmejnih problemskih območjih. V letu 2027 bo občinam na obmejnih problemskih območjih za sofinanciranje prevozov na klic in organiziranih prevozov, namenjenih izboljšanju dostopnosti zdravstvenih, socialnih, upravnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih storitev v javnem interesu, namenjenih 800.000 EUR.
Namen ukrepa je povečati mobilnost prebivalcev, zmanjšati socialno izključenost in prevozno revščino ter izboljšati prometno dostopnost na območjih, kjer redni javni potniški promet ni ustrezno zagotovljen. Ukrep se ne vzpostavlja kot nov sistem javnega potniškega prometa države, temveč kot dopolnilni razvojni ukrep za zagotavljanje osnovne mobilnosti prebivalcev in dostopnosti do storitev v javnem interesu.
»Prostovoljski prevozi opravljajo pomembno družbeno vlogo, zato potrebujejo stabilno, sistemsko financiranje. Pri razvoju novih prevozov na klic, ki bodo vključeni v javni potniški promet, pa je ključno, da gradimo na obstoječih lokalnih rešitvah in dejanskih potrebah prebivalcev. Občine je zato treba vključiti v vse faze načrtovanja ukrepov, skupaj z izvajalci in uporabniki. Njihovo poznavanje razmer je nujno za ugotavljanje, kje prevozi manjkajo in kako jih organizirati, da se bodo različne oblike prevoza smiselno dopolnjevale,« je posvet strnila Katjuša Šavc iz Focusa.
Kaj je prevozna revščina?
Definicija prevozne revščine, ki je bila oblikovana v projektu Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji: »Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči.«
Več o prevozni revščini v Sloveniji: https://focus.si/prevozna-
Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: https://focus.si/
Prevozna revščina v Sloveniji (monografija): https://omp.
Vodilna načela za resnično pravičen Socialni sklad za podnebje: https://focus.si/podnebna-
Zbirka Dobre prakse za reševanje prevozne revščine na območjih Srednje in Vzhodne Evrope je dostopna na spletu – v angleškem jeziku tukaj in v slovenskem tukaj.
Prevozna revščina: Študija ekonomskih in političnih vplivov na trenutno in prihodnje stanje je dostopna tukaj.
Kontakt za več informacij:
- Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj, katjusa@focus.si
Posvet je potekal v okviru projekta Preobrazba prometa: podnebni ukrepi v službi družbene pravičnosti, ki ga je finančno podprla Evropska podnebna iniciativa (EUKI) Nemškega zveznega ministrstva za okolje, podnebno ukrepanje, varstvo narave in jedrsko varnost (BMUKN). Namen projekta je med drugim opolnomočiti nacionalne in lokalne deležnike na Češkem in v Sloveniji za sprejemanje vključujočih prometnih politik. Partnerski organizaciji sta pripravili, med drugim, publikacijo Razbijamo mite: razogljičenje prometa.
