Danes smo objavili analizo nezaželenih družbenih učinkov podnebno-energetskih politik in ukrepov EU. Analiza predstavlja tudi nekaj ukrepov in priporočil za preprečevanje nezaželenih družbenih učinkov ukrepov, ki jih potrebujemo, da bi nas obvarovali pred podnebnim zlomom. Poročilo se posebej posveča ženskam, saj raziskave in izkušnje kažejo, da so te med oblikovanjem in izvajanjem ukrepov proti podnebnim spremembam ter za pravičen in zelen energetski prehod pogosto v deprivilegiranem položaju.
Analiza uvodoma poudarja, da podnebno-energetske politike in ukrepi nimajo samo nezaželenih vplivov. Ravno nasprotno: imajo zelo veliko pozitivnih vplivov na družbo in okolje. Ti ukrepi so ključnega pomena za reševanje podnebne krize, zato je nujno, da jih v čim bolj ambicioznem obsegu sprejmemo čim prej. Njihovi pozitivni učinki zaobjemajo vse od ustvarjanja novih delovnih mest, zmanjšanja negativnih vplivov na zdravje do nižjih računov za energijo zaradi povečanja energetske učinkovitosti ali rabe obnovljivih virov energije.
“Podnebno-energetske politike in ukrepi so nujni, da se izognemo podnebnemu zlomu, ki bi s seboj prinesel še bistveno večje nezaželene družbene vplive: od škode na infrastrukturi do povečane ranljivosti gospodinjstev zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov”, izpostavlja dr. Lidija Živčič, ena od avtoric analize.
“Napredne podnebno-energetske politike lahko vplivajo na prerazporeditev stroškov in koristi med različnimi družbenimi skupinami. Zanemarjanje morebitnih negativnih družbenih učinkov lahko privede ne samo do manj učinkovitih podnebnih politik, pač pa tudi do povečane neenakosti v družbi in nasprotovanja nizkoogljičnemu prehodu s strani prebivalk in prebivalcev. Za ublažitev negativnih vplivov predvsem za ranljive skupine prebivalstva so potrebne dobro zasnovane strategije, in to poročilo želi prispevati h konstruktivni razpravi o teh strategijah”, še poudarja dr. Živčič.
Kljub temu, da Slovenija velja za eno od najmanj dohodkovno razslojenih držav EU, imamo trend višanja neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi. Slovenija se, podobno kot ostale države EU, sooča z višanjem rasti cen življenjskih potrebščin, še posebej strmo so narasle cene energije. Po drugi strani podatki Ministrstva za finance iz leta 2019 kažejo, da je v Sloveniji skoraj 80 % vseh davčnih zavezancev prejemalo plačo, ki je bila nižja ali enaka od povprečne plače. Pomembno je izpostaviti, da se tudi v Sloveniji soočamo z izzivom energetske revščine – situacije, ko si gospodinjstvo ne more oz. si zelo težko zagotavlja vse osnovne energetske potrebe. Poskusni izračuni Statističnega urada RS kažejo, da je imelo v Sloveniji v letu 2018 okoli 35.000 gospodinjstev nižji dohodek od praga tveganja revščine, hkrati pa so imeli nadpovprečno visoke izdatke za energijo. To pomeni, da je v Sloveniji velik del prebivalstva, ki bi ga lahko neprimerno oblikovani podnebno-energetski ukrepi prizadeli.
“Izjemnega pomena je, da tako pri oblikovanju podnebno-energetskih smernic v Bruslju, kot tudi pri prenosu teh ukrepov v slovenski pravni red, veliko pozornosti posvetimo temu, da učinkovito blažimo nezaželene družbene učinke. Možnosti za blaženje nezaželenih družbenih učinkov je veliko, le odločevalci se jih morajo zavedati in jih vključiti v oblikovanje ukrepov. Še posebej je treba pozornost nameniti vlogi žensk, saj jih trenutno predlagani podnebno-energetski ukrepi pogosto postavljajo v slabši položaj kot moške.” dr. Lidija Živčič
Analiza negativnih družbenih učinkov evropskih podnebnih in energetskih ukrepov
Kontakt: dr. Lidija Živčič – [email protected], 059 071 327
