17 organizacij civilne družbe in civilnih iniciativ je danes vložilo pritožbo pri slovenski in britanski nacionalni kontaktni točki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaradi kršitve odgovornega poslovnega vedenja glede dejavnosti hidravličnega lomljenja (frackinga) podjetja Ascent Resources v Sloveniji. Civilna družba od podjetja Ascent Resources zahteva, da svoje dejavnosti v Sloveniji izvaja v celoti v skladu s smernicami OECD za odgovorno poslovno vedenje večnacionalnih družb. Glede na resnost možnih škodljivih vplivov dejavnosti hidravličnega lomljenja lahko upoštevanje smernic OECD pomeni, da bo moral Ascent Resources nemudoma prenehati s temi aktivnostmi.
Fracking se v Sloveniji izvaja od leta 2011, navkljub nevarnim vplivom, ki jih ima na zdravje ljudi in okolje. Civilna družba že dolgo opozarja na možne nevarne posledice frackinga, investitor Ascent Resources in z njim povezana podjetja pa se na to ne ozirajo. Zato se je 17 organizacij in iniciativ odločilo za vložitev pritožbe pri nacionalni kontaktni točki OECD, ki je pristojna za vodenje postopkov na podlagi prejetih pritožb domnevnih kršitev Smernic OECD za večnacionalne družbe.
‘S pritožbo od Ascent Resources zahtevamo, da svoje dejavnosti v Sloveniji izvaja v celoti v skladu s smernicami OECD. Glede na težo kršitev smernic, predvsem glede možnih škodljivih vplivov na zdravje in okolje zaradi frackinga, menimo, da se upoštevanje smernic OECD lahko zagotovi le tako, da podjetje preneha izvajati dejavnosti hidravličnega lomljenja v Sloveniji,’ zahteve podpisnic pritožbe pojasnjuje Lidija Živčič iz Focusa.
Pritožniki družbi Ascent Resources očitajo številne primere neupoštevanja smernic OECD in kršitev odgovornega poslovnega vedenja. Najbolj izpostavljeno je nespoštovanje smernic OECD, ki se nanašajo na prispevanje podjetij k trajnostnemu razvoju. Dejavnosti hidravličnega lomljenja lahko namreč močno negativno vplivajo na lokalno okolje in zdravje ljudi ter prispevajo k podnebnim spremembam. Ascent Resources ni sprejel ustreznih ukrepov za preučitev in reševanje morebitnih vplivov na okolje, kot so onesnaženje (pitne) vode, onesnaževanje zraka, škodljivi vplivi na pokrajino in ekosisteme (zlasti na bližnjih območjih Natura 2000 in biosfere Mura), ustvarjanje nevarnih odpadkov ter povečanje tveganja potresov in povečane radioaktivnosti.
Barbara Kvac iz Focusa pojasnjuje: ‘Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, kot npr. Velika Britanija ali Nemčija.’
Podjetje je smernice OECD kršilo tudi z iskanjem načinov za izogibanje veljavni zakonodaji. Zahtevi ARSO, da mora fracking biti predmet presoje vplivov na okolje in okoljskega soglasja, se je Ascent Resources skušal izogniti s trditvijo, da dejavnosti hidravličnega lomljenja ne bodo vplivale na okolje in s preimenovanjem svojih dejavnosti iz ‘ponovne stimulacije vrtin Pg-10 in Pg-11A s hidravličnim lomljenjem’ k ‘ohranjanju produktivnosti pridobivanja rudnin’.
Smernice OECD od večnacionalnih družb zahtevajo, da se vzdržijo kakršnega koli neprimernega vključevanja v lokalne politične dejavnosti. Ascent Resources je z organiziranjem aktivne lobistične kampanje z namenom pritiska na Ministrstvo za okolje in prostor, da brez potrebnih strokovnih presoj zaključi postopke za izdajo dovoljenj, to zahtevo grobo kršil. Družba in njeni posredniki so izvajali pritisk na ARSO, kar je vodilo k odstopu direktorja in kriminalistični preiskavi. Pojavljajo se tudi sumi, da družba stoji za odstopom takratnega ministra za okolje in prostor, Jureta Lebna, ki se je zoperstavil pritiskom britanskih investitorjev.
Ascent Resources je smernice OECD kršila tudi s pomanjkljivo izvedbo ukrepov primerne skrbnosti in omilitve tveganj, pa tudi zato, ker ni od svoje hčerinske družbe in izvajalcev v Sloveniji zahtevala odgovornega poslovnega ravnanja. Družba skozi leta ni pokazala posluha za skrbi lokalnih prebivalcev, okoljevarstvenikov in civilnih gibanj, kar prav tako ni v skladu s smernicami OECD, ki zahtevajo odprt dialog z različnimi deležniki.
‘V Civilni iniciativi Ustavimo fracking v Sloveniji že vsega začetka opozarjamo na nevarne vplive frackinga na naše zdravje in okolje, Ascent Resources pa do sedaj ni pokazal razumevanja za naše skrbi. S svojim brezkompromisnim zavajanjem javnosti in prezirom do naših pomislekov so samo še utrdili naše prepričanje, da je naš strah še kako upravičen. Od podjetja Ascent Resources in njegove hčerinske družbe ter izvajalcev zahtevamo, da zaradi resnih negativnih vplivov na zdravje in okolje nemudoma ustavijo svoje dejavnosti frackinga v Sloveniji,’ opozarja Rajko Stupar iz Civilne iniciative ustavimo fracking v Sloveniji.
Pritožba je prvi primer, ki bo vložen na nacionalno kontaktno točko OECD v Sloveniji, zato tudi tuje organizacije spremljajo, kaj se bo dogajalo s primerom. ‘OECD Watch z veseljem vidi, da močna in raznolika koalicija civilne družbe vlaga prvo pritožbo pri slovenski nacionalni kontaktni točki OECD. Možnost nadaljevanja frackinga je med civilno družbo v Sloveniji vzbudila resne skrbi za okolje, zdravje in človekove pravice. Pozivamo slovensko nacionalno kontaktno točko, da ob podpori kontaktne točke Združenega kraljestva med reševanjem tega spora vzpostavi pozitiven zgled za spodbujanje odgovornega poslovnega vedenja med nacionalnimi kontaktnimi točkami OECD v državah srednje in vzhodne Evrope,’ izpostavlja Marian Ingrams, koordinatorica mreže OECD Watch in raziskovalka pri nizozemski organizaciji SOMO.
‘Pričakujemo da bo OECD prepoznal težo kršitev in od podjetja zahteval strogo spoštovanje smernic, četudi bi to za Ascent Resources pomenilo, da mora prenehati s frackingom v Sloveniji,’ še dodaja Lidija Živčič.
VEČ INFORMACIJ
Vsebinska vprašanja: Lidija Živčič, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected] , 01 515 40 80
Kontakt za novinarje: Špela Nastav, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 059 071 327
Vložena pritožba: OECD complaint_final
Smernice OECD: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/SMERNICE-OECD-ZA-VE%C4%8CNACIONALNE-DRU%C5%BDBE.pdf
Nacionalna kontaktna točka OECD: https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/oecd-nacionalna-kontaktna-tocka-slovenije/
Zbornik znanstvenih, medicinskih in medijskih ugotovitev o nevarnostih in škodljivost frackinga, 6. izdaja, 19. junij 2019: https://concernedhealthny.org/compendium/
Pregledna informativna spletna stran o fracking-u mreže organizacij Friends of The Earth, katere član je tudi Focus: https://friendsoftheearth.uk/climate-change/fracking
O toksičnosti na ravni uporabnikov: http://www.bu.edu/articles/2018/the-problem-with-cooking-with-fracked-as/?fbclid=IwAR2tQI3PaKPMJtBWpLnZ8ZyER8UszHqTv83pjZAIcqJNPv37NWVpG5xthdU
Vizualizacija podatkov razlitij pri frackingu: https://snappartnership.net/…/hydraulic-…/webapp/spills.html
Foto: Melita Tóth
