Naprave v stanju pripravljenosti trošijo elektriko
Tvoj večerni film se je iztekel. Napol v spanju na daljincu pritisneš gumb za izklop televizorja. Slika izgine; televizor je izklopljen. Lahko greš spat.
Za marsikoga je tukaj konec zgodbe, le malo ljudi pa se zaveda, da so s pritiskom na daljinski upravljalec opravili le polovico dela. Televizor je sicer ugasnjen, toda v stanju pripravljenosti (po angleško stand-by mode). V takšnem stanju televizor še vedno uporablja elektriko in sicer približno 9 kWh letno. Ker so v podobnem stanju, t. j. stanju pripravljenosti, tudi številne druge naprave, nam račun za elektriko narašča tudi takrat, ko spimo, smo v službi ali gremo na dopust – skratka takrat, ko naprav v bistvu sploh ne uporabljamo! Razen tega po nepotrebnem prispevamo k prekomernim emisijam toplogrednih plinov, ki spreminjajo naše podnebje in ogrožajo naš planet.
Koliko porabijo naprave v stanju pripravljenosti?
Ker ima vsaka naprava specifično rabo elektrike, je težko natančno izračunati, koliko nas stane raba elektrike, ko naprav ne uporabljamo. Mogoče pa je izračunati povprečne približke in to je tukaj tudi storjeno.
Tipično slovensko gospodinjstvo po ocenah Inštituta Jožef Štefan – Centra za energetsko učinkovitost porabi povprečno za 40 W elektrike za naprave v stanju pripravljenosti. Na letni ravni tako tipično gospodinjstvo porabi okoli 308 kWh elektrike, ki ne prinese nobene koristi, zanjo pa plačamo približno 30 EUR. To obenem pomeni, da okoli 9 % elektrike v tipičnem gospodinjstvu porabimo zaman.
0.04 kW x 7700 ur = 308 kWh / leto.
Ocenjujemo, da vsa slovenska gospodinjstva skupaj porabijo letno okoli 210 GWh elektrike, ki ne prinaša koristi, temveč le stroške. Če bi samo v gospodinjstvih nehali uporabljati stand-by elektriko, bi lahko prihranili gradnjo dveh manjših elektrarn, moči cca. 60 M W . Razen tega bi prispevali k zmanjšanju emisij CO2, ki nastanejo pri proizvodnji elektrike. Če bi samo gospodinjstva izkoreninila rabo elektrike v stanju pripravljenosti bi preprečili izpust 170 000 ton CO2. To je približno desetina potrebnih naporov v Sloveniji za izpolnitev kjotskega protokola, ki je trenutno edini mednarodni dogovor za boj proti katastrofalnim spremembam podnebja.
0,85 kg CO2 / kWh x 200 000 000 kWh = 170 000 t CO2
Kako odkrijemo naprave v stanju pripravljenosti?
Enostavno. V temi ugasnimo vse luči in se sprehodimo po stanovanju. Kjer gori kakšna lučka ali vidimo uro, tam se skriva nepotrebno požiranje elektrike. Naslednji krog po stanovanju naredimo v svetlobi: tokrat iščemo naprave, ki so tople, čeprav jih trenutno nimamo prižganih.
Verjetno si med kroženjem po stanovanju naletel/a na vsaj nekatere od naslednjih naprav: televizor, mikrovalovna pečica, pečica, polnilec za mobitel, CD predvajalnik, DVD prevajalnik, video, sistem za ozvočenje, modem, ISDN adapter, tiskalnik, računalnik, računalniški zaslon, naprave za satelitsko, kabelsko ali internetno televizijo, brezžični telefon, radio, električna zobna ščetka …
Zakaj naprave uporabljajo elektriko v stanju pripravljenosti?
Za delovanje v stanju pripravljenosti potrebuje naprava energijo, saj nekatere komponente naprave potrebujejo energijo, da so pripravljene takoj reagirati. Naprava energijo potrebuje predvsem za naslednje funkcije: vzdrževanje možnosti za sprejemanje signala (npr. daljinski upravljalec), nadzor temperature in drugih pogojev (npr. vremenska postaja), napajanje notranje ure, polnjenje baterij ali izpis na zaslonu. Večino te energije porabijo neučinkovito napajanje in nepotrebne komponente (nekatere komponente ostanejo aktivne, čeprav niso potrebne).
Kako lahko rešimo problem?
V celoti rabe stand-by elektrike ne moremo izkoreniniti, lahko pa naredimo veliko. Da preprečimo rabo stand-by elektrike lahko naredimo enega ali več od naslednjih ukrepov:
Pri uporabi
- Popolnoma izklopimo naprave s pritiskom na gumb za izklop, kjer je to mogoče (npr. TV, računalnik itd.).
- Naprave popolnoma izklopimo iz stikala (kabel ni v vtičnici).
- Naprave popolnoma izklopimo s pomočjo razdelilcev s stikalom za vklop in izklop.
- Polnilcev in adapterjev ne puščamo v vtičnici.
- Tako, kot se obnašamo doma, se obnašajmo tudi v službi ali šoli in svoje sošolce, sodelavce, sosede, znance ali sorodnike informiramo, da lahko zaustavijo nepotrebno rabo elektrike in s tem tudi privarčujejo.
Ob nakupu
- Pri nakupu novih naprav preverimo, koliko elektrike porabi v stanju pripravljenosti in izberemo model, ki nima porabe elektrike v stanju pripravljenosti ali pa ima zelo majhno.
- Ne kupujemo izdelkov z nepotrebnimi urami in zaslončki.
- V trgovini prodajalcem razložimo, da bi bili veseli, če naprave ne bi porabljale elektrike takrat, ko jih ne rabimo. Sporočilo bo doseglo proizvajalce naprav!
- Ne kupujmo nepotrebnih naprav, ki jih uporabimo npr. dvakrat na leto, medtem pa požirajo elektriko v stanju pripravljenosti.
- Pri prenovi ali gradnji stanovanja vgradimo posebna stikala, ki z enim klikom izklopijo vse naprave v sobi, ko nismo v njej.
V zakonodaji
- Odločno zahtevajmo od odločevalcev v politiki in gospodarstvu, da zahtevajo proizvodnjo naprav, ki ne porabljajo elektrike v stanju pripravljenosti. Res je, da bi industrija in vlade morale storiti več, vendar imamo tudi pri tem veliko vlogo posamezniki, zato moramo od odločevalcev zahtevati spremembe. Trenutno proizvajalci nimajo spodbude, da bi zmanjševali rabo stand-by elektrike, saj ne plačujejo naših računov, vendar pa jim moramo sporočiti, da nam ni vseeno ali 30 EUR letno vržemo proč, ali pa jih porabimo za nekaj, kar nam je v veselje.
Projekt Bye, bye, stand-by!
Namen projekta Bye, bye, stand-by! je ljudi informirati o tem, da naprave porabljajo elektriko v stanju pripravljenosti (stand-by elektrika), ter tako vplivati na zmanjšanje porabe stand-by elektrike. Namen projekta bo dosežen skozi naslednje dejavnosti:
– oblikovanje komunikacijskega koncepta skupaj z britansko partnersko organizacijo,
– priprava materialov o stand-by elektriki (letak in spletna stran),
– izvedba nagradne igre (spletna nagradna igra bo razdelila okvirno 500 praktičnih nagrad – razdelilcev za ukinjanje rabe stand-by elektrike),
– izvedba ulične akcije in
– delo z mediji.
Projekt bo tako prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Začetek projekta: 2007
Zaključek: 2007
Izvedbo projekta podpira Britansko veleposlaništvo v Ljubljani.
Nadaljevanje projekta je omogočeno v okviru mreže Agree.net.
This activity is funded by the European Communities: Operating Grant 2007 ‘AGREE.NET’.
