Energija za Evropo
Glavni namen projekta Energija za Evropo je ob praznovanju 50. obletnice EU vzpostaviti osnovo za otvoritev energetske razprave v Sloveniji ter opozoriti na pomen, ki ga ima energija za povezovanje Evrope. EU si zadnjih nekaj let prizadeva izgraditi skupno energetsko politiko za bistveno izboljšanje energetske učinkovitosti in za povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi. Evropska komisija v času finskega predsedstva objavila akcijski načrt za energetsko učinkovitost, v prvi polovici januarja 2007 pa je bil v javno obravnavo poslan t.i. energetski paket, ki bo v obravnavi najprej do marčevskega sveta, nato pa se bo razprava nadaljevala še naprej.
Projekt Energija za Evropo želi izkoristiti sedanji trenutek energetske politike v EU v kontekstu njenega zgodovinskega razvoja (50. obletnica delovanja EU) in drugih izzivov, pred katerimi stoji EU (podnebne spremembe, institucionalna reforma EU, kmetijska in razvojna politika), za odpiranje razprave o energetiki v Sloveniji. Skozi javno razpravo želimo izpostaviti pomanjkljivo pokrito drugo komponento energetske politike EU, ki se tudi veliko bolj prekriva z globalnimi prizadevanji EU na področju tehnološkega razvoja, konkurenčnosti gospodarstva, socialne kohezivnosti in preprečevanja podnebnih sprememb, t. j. dejavnostim za izboljšanje energetske učinkovitosti ter razvoj in širitev tehnologij rabe obnovljivih virov energije.
Razprava o energetiki v obdobju po letu 2012
Razpravo z delavnico smo organizirali v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.
Predstavitev Ministrstva za okolje in prostor
Razprava Neizkoriščeni potencial energetske učinkovitosti
Da bi spodbudili razpravo o tem, kako izkoristiti potenciale učinkovite rabe energije, ki jih Slovenija ima, ter kako izkoristiti izdelavo Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, sta Focus in SEF 24. maja 2007 organizirala razpravo Neizkoriščeni potencial energetske učinkovitosti.
Akcijski načrt za učinkovito rabo energije
Stališča o (ne)učinkoviti rabi energije
Akcija Evropska energetska zastava
Kot del projekta Energija za Evropo je v Sloveniji 26. februarja potekala akcija Evropska energetska zastava. Ta akcija že od sredine februarja poteka v različnih državah EU, organizira pa jo Friends of the Earth Europe.
8. in 9. marca se bodo voditelji držav članic EU sestali v Bruslju in zapečatili usodo prihodnje evropske energetske politike. Aktivisti organizacije Friends of the Earth Europe bodo pred poslopjem, v katerem bo srečanje potekalo, zahtevali čisto in varno energijo. Pred poslopjem bo postavljena ogromna instalacija, ki bo ponazarjala evropsko zastavo. Zvezde evropske zastave bodo ponazarjale čiste in varne vire energije, katerim so prebivalci širom po Evropi s svojimi podpisi izrazili podporo.
Evropejci ne želijo jedrske energije, nadaljnje podpore premogu in nafti. Zahtevajo velik porast rabe obnovljivih virov energije in občutno zmanjšanje energetske potratnosti. Ljudje širom po Evropi svoje vlade pozivajo k boju proti podnebnim spremembam. Dovolj jim je umazane in nevarne energije. Če želijo voditelji EU rešiti naše podnebje, potem morajo podpreti:
Obnovljive vire energije
Vodje EU se morajo dogovoriti za večjo podporo obnovljivim virom energije. Potrebujemo obvezujoč cilj, da bo 25 % naših potreb po energiji do leta 2020 pridobljenih iz obnovljivih virov energije, kot so npr. energija sonca, vetra, biomase.
Učinkovito rabo energije
Pomembno je, da naredimo konec razmetavanju z energijo. Do leta 2020 moramo rabo energije zmanjšati za 20 %.
Reči ne jedrski energiji
Potrebujemo izkoreninjenje jedrske energije – jedrska energija je nevarna, draga in poleg tega prav tako povzroča emisije toplogrednih plinov.
Reči ne nadaljnji podpori fosilnim gorivom
Potrebno je odpraviti subvencije umazani energiji – subvencioniranje premoga in jedrske energije izkrivlja trg, s tem ko umazano energijo dela umetno cenejšo, medtem ko je v resnici energija iz obnovljivih virov bolj ekonomična.
Trajnostni transport
Evropa nujno potrebuje preobrat k trajnostnemu transportu – potrebujemo manj in bolj učinkovita vozila, davke na letalsko gorivo in razširitev javnih transportnih mrež.
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Vodje držav članic EU morajo sprejeti cilj zmanjšanja emisij za vsaj 30 % do leta 2020 ter 80 % do leta 2050 glede na leto 1990. To je edini način za preprečitev katastrofalnih podnebnih sprememb.
Pisma in dokumenti akcije:
– pismo ministru Vizjaku
– pismo ministru Podobniku
– pismo FoE predsednikom vlad EU27
– poslanica treh okoljskih ministrov
– energetski sveženj EU
Projekt finančno podpira Urad vlade RS za informiranje.
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Ta projekt je prejel finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za informiranje.
