Razkrivanje mitov o jedrski energiji in uranu

Poročilo «Razširjena zmogljivost proizvodnje jedrske energije v Evropi, vpliv rudarjenja urana in alternative« obravnava mite o čisti, zanesljivi, poceni in podnebju prijazni jedrski energiji. V resnici pa so za proizvodnjo jedrske energije v vzhodni Evropi značilni skriti eksterni stroški, tehnične težave in prekrite nevarnosti. Hkrati pa že obstajajo alternativne možnosti za proizvodnjo energije in ukrepi za upravljanje povpraševanja po energiji. Poročilo se osredotoča na Bolgarijo in Slovenijo, kjer je izpostavljenih celo vrsto vprašanj glede jedrske energije: od zaprtih uranovih rudnikov, ki jih želijo ponovno obuditi, do neprimernega ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Slovenija načrtuje gradnjo še ene jedrske elektrarne in podaljšuje življenjsko dobo prve, Bolgarija pa ima načrte za dve novi jedrski elektrarni. Poročilo ugotavlja, da se v Sloveniji in Bolgariji namerno pretirava pri projekcijah energetskih potreb s strani pristojnih organov. Medtem ko so stroški jedrske elektrarne skrajno podcenjeni, obstaja ekonomsko bolj opravičljiv potencial obnovljivih virov energije, z nižjimi stroški na kWh.

Poročilo »Rudarjenje urana. Razkrivanje vplivov jedrske industrije« se poglablja v umazane posle rudarjenja urana. Težko je razumeti, zakaj večina držav članic EU šteje uran za domač vir energije, ko pa skoraj vsega uvažajo. EU bi morala izboljšati zakonodajo in prakse za omejevanje vplivov urana na okolje in zdravje. Bruno Chareyron (CRIIRAD) pravi: "Rudarjenje urana povečuje količino radioaktivnih snovi v biosferi in proizvaja na stotine milijonov ton radioaktivnih odpadkov z dolgo življenjsko dobo. Podjetja še po več desetletjih po zaprtju rudnikov nimajo rešitev za upravljanje s temi odpadki ter za ustrezno odvodnjavanje onesnažene vode, ki teče iz rudniških območij." Stroške sanacije rudnikov je treba ustrezno oceniti, plačati pa bi jih morala rudarska podjetja. Študije na terenu razkrivajo, kako zapuščeni rudniki vplivajo na življenja tisočih ljudi, tudi desetletja po zaprtju.
KONEC

Za več informacij:

Lidija Živčič, društvo Focus, [email protected]
Todor Slavov, Za Zemiata, Bolgarija, [email protected], T:+ 359 887 505958
Bruno Chareyron, laboratorij CRIIRAD (Francija), [email protected], T: +33 6 27 27 50 37

[1] Opombe:

Projekt EJOLT raziskuje vzroke za naraščajoče okoljske konflikte na različnih ravneh, z namenom ugotavljanja, kako te konflikte preusmeriti v skupne napore za okoljsko trajnost. EJOLT je mednarodni projekt, financiran iz programa FP7, ki vključuje 23 organizacij s celega sveta, vodilni partner pa je Univerza v Barceloni.