Pokazalo se je tudi, da lahko država sprejme celo malho ukrepov, ki so lahko namenjeni javnemu zdravju in podpori državljanom v času težkih ekonomskih ter zdravstvenih težav, gospodarstvo pa lahko najde alternative nekaterim škodljivim praksam (poglejmo samo na »odkritje« spletnih sestankov). Hkrati pa tudi, da lahko v časih, ko smo bolj previdni v medosebnih odnosih, država sprejme veliko škodljivih, nelegitimnih in celo nezakonitih pravil, mimo ustaljenih postopkov sodelovanja javnosti. V imenu boja proti epidemiji so se relativizirala pravila javnega naročanja, transparentnosti, svobode in sodelovanja javnosti.
Aktivno državljanstvo je prišlo do izraza na različne ustvarjalne načine – tako prek izražanja in udejanjanja solidarnosti, kot tudi prek izražanja nezadovoljstva ter predlaganja okvirov delovanja države, v kateri si želimo živeti, in kjer nikogar ne pustimo ob strani. Stopili smo na balkone, podpirali sosede, lepili svoje »poste« na nove medije – tokrat fizične. Okna so postala novi Windows. Kolo pa se je (ponovno) pokazalo kot sredstvo emancipacije. Najprej smo kolesarili po Trgu republike, nato pa po celi Sloveniji. Vsak petek.
Petki so že od pomladi 2019 v Sloveniji rezervirani za izražanje državljanskih pobud. Na začetku so mladi zahtevali boljše ravnanje z okoljem in podnebno pravičnost. S krčenjem prostora civilne družbe in sprejemanjem zakonodaje, ki je škodljiva okolju ter nekaterim družbenim skupinam pa so petki v času korona krize prerasli v proteste tisočih ljudi. Ker je klasična kritika protestniške oblike organiziranja pomanjkanje alternativ, so se začele organizirati ljudske skupščine in različne iniciative, ki poskušajo orisati okvire, v katerih si želimo živeti. Okvire, kjer ne pustimo nikogar ob strani, za vključujočo družbo, ki spoštuje omejitve enega planeta in vse raznolikosti človeškega bistva, pravičnost ter spoštovanje pravic za vse.
Kljub dejstvu, da so mladi aktivni na različnih področjih vsaj že od pomladi 2019, ko so se začeli petki za prihodnost v Sloveniji, jih še vedno ne jemljemo resno. Želijo si soodločati, a bi jih morali odločevalci (in odrasli na sploh) jemati kot enakovredne sogovornike. Saj lahko, neobremenjeni z omejitvami v glavah kaj je mogoče in kaj ni (te omejitve se dandanes premikajo na prej nepredstavljive načine), predlagajo rešitve za pravičen ter solidaren svet za vse. Gibanje mladih za podnebno pravičnost je ravno to tudi naredilo.
V društvu Focus bomo v okviru projekta #GoEAThical skušali še bolj spodbujati angažiranost mladih na področju podnebnih sprememb. Osredotočili se bomo na temo hrane in pomagali, da odločevalci ideje in poglede mladih slišijo in razumejo. Tudi prek spodbujanja k vključevanju na različnih odločevalskih ravneh – bodisi neodvisno od struktur bodisi na občinski, državni ali EU ravni.
In kaj ima vse to opraviti z globalnim učenjem, okoljevarstvom in cilji trajnostnega razvoja?
Veliko. Pokazal se je potencial kritične misli in ustvarjalnosti ter posledice večdesetletnega spodbujanja aktivnega državljanstva. Pokazalo se je, da si ljudje želijo aktivno sooblikovati družbo, v kateri živimo in jim je pomembno, kaj puščamo zanamcem. Pokazalo se je, da je ključnega pomena, da spodbujamo mlade k sodelovanju, širjenju obzorij, spoštovanju vseh oblik raznolikosti in zavedanju okvirov, v katerem delujemo – to je en planet.
Pripravila: Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Razmišljanje je Živa prispevala za uvodnik novičnika projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorice in ne odraža stališč platforme SLOGA, drugih projektnih partnerjev, Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Vlade RS.
