Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije opozarjamo: Kupimo 60 % več oblačil kot nekoč
Recimo ne hitri modi in zelenemu zavajanju!
Tekstilna industrija je druga (takoj za naftno) največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pripomoremo tudi Slovenci. Danes kupimo 60 % več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo.
Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa. Danes pa prepogosto šteje le cena in hipno sledenje trenutnim modnim smernicam. Hitra moda je razlog za kopičenje zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva. Čas je, da potrošniki sami sebi postavimo ogledalo in rečemo ne hitri modi in zelenemu zavajanju! Kupujmo manj in le, ko to zares potrebujemo. Hkrati pa je vedno več zelenega zavajanja v svetu mode. Neprofitna fundacija Changing Markets Foundation v svojem poročilu iz julija 2021 razkriva, da je kar 59 odstotkov vseh zelenih trditev evropskih blagovnih znamk lahko označimo za zeleno zavajanje.
Kaj vse morate vedeti o tekstilu in njegovem okoljskem odtisu?
Na svetovni ravni recikliramo le en odstotek vseh oblačil, saj jih je težko reciklirati, ker so največkrat narejena iz mešanic različnih materialov. Odpadni tekstil, takoj za zavrženo plastiko, je izjemno velik okoljski problem.
»A razmeroma preprosta proizvodnja kemičnih vlaken iz naravnih in sintetiziranih polimerov pomeni priložnost za njihovo uvajanje na področje tako imenovane hitre mode in na številna druga področja, pri čemer pa je treba vedeti, da je vpliv različnih vlaken na okolje zelo različen,« opozarja Gordana Sredojević iz Zveze potrošnikov Slovenije in svetuje: »Preprost recept za trajnostno oblačenje je klasični kroj in dobra tkanina – to je kombinacija, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo modnega izdelka. Prav tako je prav, da preden kupite novo oblačilo, preverite, kaj se skriva v »domačem modnem butiku«, v vaši omari. Moda je namreč igra kombinacij, a sijaj modnih zgodb, barv in krojev nas premami in v nas zbudi strastne potrošnike.«
Kaj sploh je hitra moda?
Hitra moda pomeni hitro in »poceni« (po nizki ceni za potrošnike, a okoljski in družbeni stroški niso vračunani v to ceno) narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode.
»Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton,« opozarja Nina Tome, Focus, ki je tudi izpostavila, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.
Temna plat tekstilne industrije
Večina naših oblačil je narejena v tujini, v državah t. i. svetovnega juga. Glavni razlog, ki ga tekstilna industrija za selitev proizvodnje navaja, je cenejša delovna sila. Delavke in delavci v teh državah za uro dela prejmejo tudi manj kot 0,50 EUR. Delajo v razmerah, ki veljajo za suženjsko delo. Korporacije lahko od delavk in delavcev zahtevajo praktično vse, ti pa morajo biti poleg tega še »hvaležni«, da delo sploh imajo.
Pa je res cena izdelave tista, ki korporacije »sili«, da preselijo svojo proizvodnjo? Tej argumentaciji nasprotuje vpogled v razrez cene majice, narejene v bangladeški tovarni. Ta pokaže, da je le 1 % celotne cene namenjen za plačilo stroškov dela, kar 50 % pa za stroške veleprodaje. Plače delavcev tako predstavljajo le delček tega, kar potrošniki plačamo za oblačila. Problem nepravične razporeditve denarja nastaja tudi pri izdelkih, ki niso tako poceni. Zato vsekakor ni dovolj, da se za doseganje cilja – pravično plačilo za vse – le povišajo cene. Nujno je doseči predvsem pravično razporeditev denarja med vse, ki so zaslužni, da je izdelek narejen. In zagotoviti izboljšanje delovnih razmer.
S selitvijo proizvodnje se je znižala tudi kakovost izdelkov, ki se jih bolj izplača odvreči in kupiti nove kot pa popraviti. Podivjana potrošnja. Rešitev je v zavrnitvi korporativnega kapitalizma in vrnitvi lokalne proizvodnje, ki ljudem v regiji omogoča delo v dostojnih razmerah za dostojno plačo. Ta plača jim potem kot potrošnikom omogoča, da v trgovini za blago lahko odštejejo višjo ceno, pa kljub temu živijo bolje kot zdaj, ko so trgovske police prepolne cenenega blaga, ki ga proizvajajo »sodobni sužnji« na drugem koncu sveta – stran od oči, stran od srca.
Menjajmo, podarimo, prodajmo
Potrebujemo novo majico le zaradi to sezono modne barve ali ker so stare že odslužile svojemu namenu.
»Pred nakupom novega oblačila uporabimo, kar že imamo v omari, si jih v družinskem in prijateljskem krogu izmenjajmo, kupimo rabljeno oziroma oblačilo popravimo ali ga predelamo,« svetuje Živa Lopatič, Zavod za pravično trgovino, 3MUHE in dodaja: »Pri nakupu novega ne iščimo izgovorov, da bomo oblačilo, ko ga ne bomo več želeli, podarili in mu tako zagotovili nadaljnjo rabo, saj se to velikokrat ne zgodi. V Sloveniji kljub zabojnikom za tekstil, izmenjevalnicam, prodaji v trgovinah iz druge roke, še vedno večina tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini.«
Nakup iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje, saj smo podaljšali življenjsko dobo staremu oblačilu.
Preverite kam z oblačili, ki jih ne želimo več.
Se sploh zavedamo zelenega zavajanja (greenwashing)?
Zeleno zavajanje v modni industriji vključuje neupravičene in zavajajoče trditve blagovnih znamk, da so njihovi izdelki okolju oziroma družbi prijaznejši, kot so v resnici. To se kaže na različne načine: kot odkrito zavajanje (laganje), prefinjeno oglaševanje in navajanje privlačnih okoljskih trditev brez dokazov o resničnih vplivih. Da bi podjetje postalo okoljsko in družbeno odgovorno, je potrebno mnogo več kot obljube na papirju.
Več o zelenem zavajanju pri oblačilih preberite na naslednji povezavi.
Naš nasvet? Naredite ljubezenski test za svoje oblačilo in preverite, kaj je v resnici trajnostna moda. Morda boste presenečeni!
Infografike, vir: Focus
Več informacij:
Abeceda tekstila oziroma Kaj vse morate vedeti o tekstilu in njegovem okoljskem odtisu 1. del
Abeceda tekstila oziroma Kaj vse morate vedeti o tekstilu in njegovem okoljskem odtisu 2. del
