Pravičen prehod v nizkoogljično družbo za vse je cilj, ki si ga je zastavila tudi Slovenija, in pri tem je preprečevanje energetske revščine temeljnega pomena. V času visokih cen energije je ta problematika še bolj pereča, njeno reševanje pa potrebuje povezan in strukturiran pristop, ki gradi na povezovanju politik in ukrepov. Na današnjem dogodku, ki so ga organizirali Focus, Institut »Jožef Stefan«, Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, so domači in tuji strokovnjaki predstavili različna priporočila in praktične ukrepe za naslavljanje energetske revščine. Slovenija sicer že izvaja nekaj ukrepov za zmanjševanje energetske revščine, vendar pa so zato, da bi lahko dosegli izboljšave pri večjem obsegu ranljivih gospodinjstev, potrebni nadaljnji koraki. Pri tem bo ključno povezovanje različnih sektorjev in politik.
Energetska revščina postaja tako v Evropi kot v Sloveniji vse bolj pereč problem, zato je treba iskati strukturne rešitve za ta izziv. Srečanje Energetska revščina: povezovanje politik za skladno naslavljanje izziva, ki je del projekta EmpowerMed, je v medsektorskem dialogu izpostavilo najbolj učinkovite rešitve za izziv energetske revščine.
“Dejavniki energetske revščine so globoko strukturni. Izhajajo vsaj iz naših trenutnih gospodarskih, socialnih, zaposlitvenih, energetskih, podnebnih, davčnih, socialnih, stanovanjskih in zdravstvenih politik. Vzroki za energetsko revščino daleč presegajo triado “nizki dohodki – nizka energetska učinkovitost – visoki izdatki”, za katero tradicionalno velja, da določa okvir za obravnavanje energetske revščine. Zato moramo na energetsko revščino začeti gledati izven tega okvirja,” je izpostavila dr. Rachel Guyet iz CIFE/Sciences Po iz Francije, kjer imajo relativno dobro tradicijo naslavljanja energetske revščine.
Tudi dr. Lidija Živčič iz Focusa ugotavlja podobno:
“V projektu EmpowerMed smo reševali problematiko energetske revščine na Obali. Ugotovili smo, da so velik vzrok za energetsko revščino prekarne zaposlitve ter izjemno draga stanovanja, kar pomeni, da je treba prevprašati naše politike zaposlovanja in stanovanjske politike, da bi lahko naslovili energetsko revščino.”
Slovenija je pred kratkim dobila novo Uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje energetske revščine, prav tako pa tudi strokovne podlage za razvoj ukrepov za boj proti energetski revščini. Slednje so skupaj pripravili Institut »Jožef Stefan«, Inštitut za ekonomska raziskovanja in Focus.
“Strokovne podlage so bile osnova za pripravo definicije energetske revščine. S sprejemom definicije je Slovenija postala ena redkih držav v Evropi, kjer je problem energetske revščine tudi uradno opredeljen. To je pomemben korak, a za učinkovito naslavljanje te problematike bo treba sedaj narediti tudi naslednjega in na sistemski ravni dolgoročno zagotoviti celosten pristop k zmanjševanju energetske revščine,” je izpostavila dr. Renata Slabe Erker iz Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Mag. Erik Potočar iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pojasnjuje: “Cilj priprave strokovnih podlag je bil prispevati k zmanjšanju energetske revščine in izboljšanju zdravja ter kvalitete življenja ljudi, ki jih prizadene energetska revščina. Na osnovi rezultatov naloge je bila pripravljena Uredba, sedaj pa je v pripravi akcijski načrt za naslavljanje energetske revščine, ki naj bi bil pripravljen pred začetkom poletja letos.”
Prve korake za pripravo akcijskega načrta so naredili v okviru dogodka, saj so udeleženke in udeleženci iz ministrstev, Eko sklada, lokalnih energetskih agencij ter humanitarnih in drugih organizacij skozi interaktivno delavnico prispevali k oblikovanju okvira akcijskega načrta za naslavljanje energetske revščine v Sloveniji.
“Za zmanjševanje energetske revščine bo ključna shema povezanih ukrepov, ki obsega dodeljevanje finančnih spodbud ter regionalno zasnovano mrežo, ki bo po eni strani informirala o pomoči za ranljiva gospodinjstva, po drugi strani pa svetovala in podpirala izvedbo ukrepov. Udeleženci so se strinjali, da bi lahko ta shema zaživela v pilotni regiji v letu 2024, v celotni Sloveniji pa do leta 2027. Za tako ambiciozno časovnico izvedbe bo ključno povezovanje različnih sektorjev in politik,” je poudarila mag. Barbara Petelin Visočnik iz Instituta »Jožef Stefan«, Centra za energetsko učinkovitost.
“Akcijski načrt za naslavljanje energetske revščine bo pomembna osnova za širjenje ukrepov Eko sklada. Že danes obstaja nekaj ukrepov, ki jih Eko sklad izvaja za zmanjševanje energetske revščine, vendar pa jih želimo v prihodnje okrepiti in razširiti. Pomembno je zagotoviti sistemsko financiranje teh ukrepov, saj nikakor ne smemo dopustiti, da bodo revnejši nosili še breme zelenega prehoda,” je povedala mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada.
