Skupnostno vrtnarjenje skozi povezovanje različnih družbenih skupin lahko pomembno prispeva k družbeni povezanosti in dobremu počutju v lokalnem okolju. Ima pozitivne učinke tako na ravni posameznikov kot na ravni ožje in širše skupnosti. V okviru spletne platforme Dovolj za vse, ki jo upravljamo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, izpostavljamo nekaj primerov skupnostnih vrtov.
Lojtrin skupnostni vrt v okolici Litije
Kot eno izmed dobrih praks spodbujanja lokalne samooskrbe s hrano smo v lanskem letu prepoznali skupnostni vrt v okolici Litije, nad katerim bdi lokalno Društvo Lojtra. Štirje posamezniki so ga pred štirimi leti vzpostavili z namenom približati samooskrbo in ponuditi izkušnjo spoznavanja pridelave hrane izključno s pomočjo narave čim širšemu krogu ljudi.
Bistvena značilnost skupnostnega vrta je, da ga uporabniki urejajo skupaj. Delo na Lojtrinem vrtu večinoma poteka v obliki delovnih akcij, na katerih se jim lahko pridruži praktično vsak. Pogosto jim dodajo tudi izobraževalno noto ter prepletajo sonaravno vrtnarjenje s številnimi drugimi temami (permakultura, skupnostno upravljanje z viri, solidarnost, globalno učenje…).
Lojtrin skupnostni vrt deluje po principu ‘kar se posadi, to se razdeli‘. Viške pridelane hrane, sadike in potaknjence pa delijo tudi širše. Do nedavnega so jih ponujali na stojnici v skupnostnem prostoru, ki so ga uredili v tako imenovani Koblerjevi hiši, kjer deluje tudi second-hand butik Stara šola Litija.
Gre za lep primer, kako se lahko skozi načine delovanja skupnostnega vrta razvijajo tudi prakse delitve, medsebojne pomoči ter razni drugi programi. Združevanje podobno mislečih na skupnostnih akcijah na Lojtrinem vrtu je odprlo poligon za razvoj tudi drugih projektnih idej in akcij, ki so nastale kot odziv na potrebe lokalne skupnosti. Ena izmed njih je Litijski inkubator za skupnost in trajnost.
Kako urediti skupnostni vrt?
Več o skupnostnem vrtnarjenju in o tem, kako urediti skupnostni vrt si lahko preberete v ‘Dovolj za vse’ Priročniku za ureditev skupnostnega vrta. Njegov namen je predstaviti posamezne korake in s tem pobudnikom olajšati izvedbo projektov, ki se nanašajo na samooskrbo in samoorganizacijo v urbanem okolju.
Na Dovolj za vse zemljevidu domačih dobrih praks sicer poleg Lojtrinega skupnostnega vrta najdemo še nekaj primerov skupnostnih vrtov, ki so med seboj precej različni:
- Skupnostni urbani vrt Onkraj gradbišča
- Skupnostni urbani ekovrt v Mariboru
- Študentski skupnostni vrtovi
- Skupnostni vrt v Celju
Zagotovo pa se še kje v Sloveniji skriva kakšen krasen primer skupnostnega vrta in lepo vas vabimo, da nam predlog za dopolnitev zemljevida in seznama pošljete na [email protected] ali pa ga vnesete prek obrazca na tej povezavi.
