Mednarodna koalicija nevladnih organizacij s CAN Europe na čelu predstavlja posodobitev orodja za spremljanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) – Sledilnika NEPN, ki opozarja na razkorak med nacionalnimi podnebnimi in energetskimi zavezami ter dejanskim zmanjšanjem emisij in energetskim prehodom na ravni držav.
Cilji NEPN-ov ne dosegajo ciljev EU
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam v primerjavi s prejšnjimi verzijami NEPN-ov, podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s Pariškim sporazumom o omejitvi dviga globalne temperature na 1,5 °C. Kot je poudarila tudi Evropska komisija v svoji decembrski oceni, v številnih primerih osnutki načrtov celo ne dosegajo podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030. Pri tem pa je treba poudariti, da so tudi slednji zadostni, da bi omejili segrevanje na 1,5 °C – za pravičen prispevek EU k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C bi morala EU doseči vsaj 65-odstotno (bruto) znižanje emisij toplogrednih plinov do 2030.
Slovenija zaostaja na področju OVE
Tudi slovenski osnutek posodobljenega NEPN-a ni usklajen s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5 °C. Dosedanji ukrepi na področju obnovljivih virov energije so do leta 2021 zagotovili razmeroma nizek delež OVE 24,64 % (25 % s statističnim prenosom) v skupni porabi energije, kar je malo med evropskimi državami. Javni promet ostaja zelo slabo razvit, novi osnutek pa predvideva celo 3-odstotno povečanje emisij toplogrednih plinov iz prometnega sektorja do leta 2030. Vlada mora pospešiti proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s poudarkom na samooskrbnih energetskh skupnostih. Vključiti mora tudi ukrepe, ki bodo znatno pripomogli k razvoju javnega prometa in povečati cilje za zmanjšanje porabe energije z vključitvijo scenarija zadostnosti, ki naj oceni minimalne družbene potrebe za zagotavljanje blaginje prebivalstva.
O sledilniku NEPN
Sledilnik ocenjuje stanje držav članic pri izvajanju NEPN-ov na podlagi primerjave primerjavo objavljenih podatkov o emisijah toplogrednih plinov (EEA) in energiji (Eurostat) s trajektorijami, ki so jih države članice začrtale v svojih starih in novih NEPN-ih do leta 2030. Za vsako od vključenih držav sledilnik obravnava splošne in sektorske poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter nekatere kazalnike energetskega prehoda.
Trenutno zajema 13 držav članic EU: Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovenija in Španija. Zagotavlja ključne informacije za razumevanje, kje so vrzeli v ambicijah in izvajanju, ki jih je treba odpraviti v končni posodobitvi NEPN-ov, predvideni za junij 2024.
Ključne ugotovitve posodobljenjega sledilnika NEPN so zbrane tukaj.
Več o metodologiji in uporabi sledilnika si lahko preberete na tej povezavi (v angleščini): https://1point5.caneurope.org/wp-content/uploads/2024/02/FINAL-METHODOLOGY-TRACKER.pdf
Povezava do sledilnika (v angleščini): https://1point5.caneurope.org/necps-tracker/
Besedilo je nastalo v okviru projekta Bringing EU Member States together to achieve the 1.5 objective of the Paris Agreement (LIFE21-GIC-BE-LIFE TogetherFor1.5). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.
