Nacionalni podnebni in energetski načrt (NEPN) je ključni dokument za podnebno ukrepanje na nacionalni ravni, zato v Focusu budno spremljamo posodabljanje dokumenta in podajamo komentarje v procesu javne razprave, da bi Slovenija čim bolj okrepila podnebne ambicije in cilje uskladila z znanstvenimi dognanji.
Veliko komentarjev je bilo doslej podanih tudi v okviru mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, v katerih aktivno sodeluje tudi Focus. Vse povezave najdete na koncu v našem obširnem komentarju, ki smo ga razdelili na štiri sklope, na katerih v Focusu pričakujemo spremembe in dopolnitve v smeri večje ambicioznosti in skladnosti z znanstvenimi dognanji: 1) vključevanje javnosti in upoštevanje komentarjev civilne družbe, 2) predlagani cilji zmanjšanja toplogrednih plinov (TGP), 3) cilji na področju energije ter 4) cilji na področju prometa.
Na prvo mesto potrebe ljudi in narave
Naše ključno sporočilo, da je NEPN edinstvena priložnost, da se Slovenija usmeri v podnebno in socialno pravično prihodnost, smo nedavno strnili tudi v video obliki. V video izjavi strokovni sodelavec Luka Morfadin izpostavi, da trenutni osnutek NEPN ni kos tej nalogi, saj breme razogljičenja v preveliki meri prenaša na prihodnje generacije, države globalnega juga ter gospodinjstva.
Kakšne so ambicije drugih držav?
Raziskovalna organizacija EMBER je pripravila nov sledilnik, v katerem posodabljajo do sedaj na Evropsko komisijo poslane osnutke posodobitev NEPN in nekaj za energetski prehod ključnih ciljev in podatkov.
Med 15 do sedaj prejetimi NEPN-i je Slovenija na 14. mestu glede v posodobljenem NEPN-u določenega cilja zmanjšanja skupnih emisij do leta 2030 (sicer glede na leto 1990) – v EMBER so trenutni cilj do leta 2030 glede na 1990 preračunali na – 27 %.
Pri ciljih za OVE za Slovenijo ni cilja iz zadnjega osnutka posodobljenega NEPN-a, ta je sicer za delež OVE pri proizvodnji električne energije v trenutnem osnutku posodobljenega slovenskega NEPN-a 52 % do leta 2030.
Zelo slabo se je Slovenija odrezala tudi pri sami kvaliteti podatkov.
Za primerjavo – sosednja Hrvaška je cilj za leto 2030 glede na 1990 iz preteklega NEPN (-16 %) dvignila na65 %.
Kateri so naslednji koraki?
Zadnji osnutek slovenskega NEPN je bil po posvetovanju z javnostjo objavljen 22. junija (dostopen je na tej povezavi). To je verzija, s katero se je po javni objavi seznanila vlada in jo nato brez sprememb posredovala v presojo Evropski komisiji. Slednja bo do konca letošnjega leta poslala Sloveniji priporočila glede posodobitve dokumenta. Spomladi 2024 bosta nato sledila javna razgrnitev končnega predloga posodobitve NEPN ter formalno posvetovanje z javnostjo.
Končno različico posodobljenega NEPN mora vlada predložiti Evropski komisiji do 30. junija 2024.
