Slovenska podnebna strategija temelji na NEK2

Dan pred letošnjim svetovnim dnevom Zemlje je vlada sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, v katero je brez posvetovanja z javnostjo in celovite presoje vplivov na okolje zapisala odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in začetku postopkov za načrtovanje investicije v 2. blok jedrske elektrarne Krško (NEK2).

V strategiji je jasno opredeljen namen dolgoročne rabe jedrske energije ter začetek upravnih postopkov za gradnjo drugega bloka. Tako je vlada s strategijo sprejela odločitev o naši energetski prihodnosti, in to odločitev, ki vpliva na okolje, za katero bi morala biti narejena presoja vplivov na okolje. Ker gre za jedrsko elektrarno, bi morala biti obvezno narejena tudi čezmejna presoja vplivov. Ker presoje ni bilo, sta s tem kršena evropska zakonodaja (SEA direktiva) in ESPOO Konvencija.

Odločitev je bila sprejeta po javni obravnavi predloga, ki ni vseboval jasne opredelitve do gradnje NEK2. S tem je bila dejansko sprejeta tudi brez izvedene javne razprave. To je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ki opredeljuje pravico javnosti do sodelovanja v pomembnih okoljskih odločitvah.

Strategija sicer določa cilj podnebne nevtralnosti za Slovenijo do leta 2050, pri čemer se močno zanaša na ponore (predvideva 80 – 90 % zmanjšanje emisij do leta 2050 glede na leto 2005). Strategija ne prinaša višjih nacionalnih ciljev do leta 2030 (glede na že opredeljene v NEPN-u), kljub temu, da je na ravni EU višji cilj do leta 2030 že potrjen in je znano, da bomo tudi v Sloveniji v naslednjih letih morali povečati napore in doseči večje zmanjšanje emisij.

Strategija je bila poslana v Državni zbor, kjer naj bi bila sprejeta do jeseni.