Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030

Polovica premogovnih elektrarn v Evropi je napovedala svoje zaprtje do leta 2030 ali pa je že zaprtih. Izstop iz premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. K temu botrujejo vse višji stroški premogovne industrije, odrekanje politične podpore, podnebne zaveze in vse hitrejši razvoj in dostopnost na obnovljivih virov energije. Nepripravljenost na nastalo situacijo bo države drago stala. Tudi Slovenija mora združiti znanja in moči različnih akterjev/ali/ima možnost, da zagotovi urejen prehod, ki bo pravičen  za delavce, premogovne skupnosti in davkoplačevalce. 

V zadnjih štirih letih se je zaprlo ali do leta 2030 napovedalo zaprtje skoraj 60 % premogovnih elektrarn v Evropski uniji, vključno z Veliko Britanijo [1]. Z napovedjo podjetja EDF, da bo zaprlo premogovno elektrarno v West Burtonu v Veliki Britaniji leta 2022, je Evropa dosegla pomemben mejnik: polovica premogovnih elektrarn v Evropi je napovedala svoje zaprtje do leta 2030 ali pa je že zaprtih. Do zaprtja polovice evropskih elektrarn na premog je prišlo hitreje od pričakovanj, saj je samo leta 2020 prenehalo obratovati 70 takšnih elektrarn, od tega 40 v Nemčiji. To predstavlja pomemben mejnik pri razogljičenju evropske energetske mešanice ter nakazuje, da se približujemo koncu industrije premoga v Evropi.

162 od 324 premogovnih elektrarn v Evropi je zaprtih ali pa so uradno napovedale zaprtje do leta 2030. Števec elektrarn vključuje vse elektrarne na premog v EU, v Veliki Britaniji, na Zahodnem Balkanu in v Turčiji, ki so delovale na dan 1. januarja 2016, pa tudi tiste, ki so bile načrtovane ali zgrajene po tem datumu. Elektrarne na premog so uvrščene med zaprte, ko prenehajo obratovati, ko objavijo konkretne načrte za zaprtje do leta 2030 ali ko vlada zakonsko določi svoj načrt opuščanja rabe premoga. Kar zadeva proizvodno zmogljivost, je bilo zdaj zaprtih ali pa naj bi se najkasneje do leta 2030 zaprlo 101.300 MW proizvodnih zmogljivosti, odprtih pa ostaja še 109.000 MW.

Premogovne elektrarne, ki so zaprte ali planirane za zaprtje do leta 2030 Delež zaprtih elektrarn (%) od tega … Premogovne elektrarne s planiranim obratovanjem po leto 2030 Delež preostalih elektrarn (%)
       zaprtih  načrtovanih za zaprtje brez načrtov za zaprtje pred letom 2030  
Evropa (skupaj) 162 50 % 64 98 162 50 %
EU27 151 57 % 56 95 115 43 %
Velika Britanija 11 92 % 8 3 1 8 %
Zahodni Balkan 0 0 % 0 0 16 100 %
Turčija 0 0 % 0 0 30 100 %

V nadaljevanju:

1 Odlašanje z opuščanjem premoga bo države drago stalo

2 Obnovljivi viri prehitevajo premog, rast pa se pospešuje

3 Načrtovanje obdobja po premogu

4 Kdaj bo konec rabe premoga v Sloveniji?

5 Časovnica opuščanja rabe premoga v Evropi

6 Katere države so, poleg Slovenije, zamudnice v Evropi?

7  Zniževanje rabe premoga v svetu

 

1 Odlašanje z opuščanjem premoga bo države drago stalo

Glede na to, da raba premoga v EU upada že peto leto zapored, ter da je prenehalo obratovati ali se zavezalo k zaprtju pred letom 2030 že 162 elektrarn na premog, je jasno, da tržne in politične okoliščine spodbujajo obsežno preusmerjanje stran od premogovnih projektov k obnovljivim virom energije. Države, ki to neizogibno preusmeritev sprejmejo in vzpostavijo podporne politike zanjo, lahko bolje zaščitijo svoje delavce ter so deležne večjih in hitrejših koristi OVE. Tiste, ki se spremembam upirajo ali z njimi odlašajo, pa bodo nove okoliščine na koncu prav tako prisiljene sprejeti, vendar z veliko višjimi stroški za javno zdravje in svoja gospodarstva. 

Ključnega pomena za hitrejše zapiranje od pričakovanega pri tem so bile proaktivne odločitve vse številčnejših finančnih institucij, držav in energetskih podjetij, da se odpovedo financiranju premogovnih projektov, s čimer se je zmanjšala politična podpora za tovrstne projekte, sledile pa so tudi spremembe politik.

Od začetka leta 2016 se je cena kuponov CO2, ki jih morajo za svoje izpuste kupiti termoelektrarne v EU, povišala za 8-krat ( s 5 EUR/t CO2 na skoraj 40 EUR/t CO2). Zaradi višanja cen CO2 kuponov je pričakovati, da bo v naslednjih letih napovedi o predčasnem zaprtju premogovnih elektrarn še bistveno več. Obstaja realna možnost, da bo TEŠ zaradi finančnih razlogov potrebno zapreti že pred letom 2030, zato je še toliko bolj pomembno, da se čim prej začne s prestrukturiranjem regije in pravičnim prehodom.

Ekonomska upravičenost premogovnih projektov se je še dodatno zmanjšala zaradi drastičnih znižanj stroškov vetrne in sončne energije, skupaj z naraščajočimi cenami ogljikovega dioksida po shemi EU za trgovanje z emisijami. K obsežnim zapiranjem je pripomogla tudi Direktiva EU o industrijskih emisijah – tako se je na primer lansko poletje zaprlo osem elektrarn na premog v Španiji, k čemur je pripomogla tudi visoko učinkovita španska strategija za pravičen prehod. Ključno vlogo pri opuščanju rabe premoga imajo tudi nacionalni energetski načrti. Tako na primer nizozemski podnebni dogovor, poleg opustitve rabe premoga do leta 2029, vključuje tudi cilj 75-odstotnega deleža proizvodnje energije iz obnovljivih virov do leta 2030. K temu je prispevalo tudi delo nevladnih organizacij in nizozemsko sodišče, ki je v tožbi nevladne organizacije Urgenda Foundation proti nizozemski vladi razsodilo v prid prve, s čimer je bila vlada prisiljena v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 25 odstotkov do leta 2020.

2 Obnovljivi viri prehitevajo premog, rast pa se pospešuje

Odkar je leta 2012 proizvodnja električne energije iz premoga v EU dosegla vrhunec, se poraba premoga hitro zmanjšuje. Od leta 2016 se je proizvodnja električne energije iz premoga v EU zmanjšala za 52,8 % s 784 TWh v letu 2016 na 370 TWh v letu 2020. V nasprotju s tem se je delež električne energije v EU, proizvedene iz obnovljivih virov energije, v prvi polovici leta 2020 povečal na 40 % ter s tem prvič presegel skupno količino električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv. Ta trend bodo še pospešili ukrepi za doseganje cilja 55-odstotnega zmanjšanja emisij iz toplogrednih plinov, ki si ga je zastavila EU in za katerega bo potrebna skoraj popolna opustitev rabe premoga ter hitra rast deleža obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije.

3 Načrtovanje obdobja po premogu

Takšna hitra preusmeritev s premoga na obnovljive vire energije pomeni odlično novico za zdravje ljudi in za podnebje. S tem pa se je pokazala tudi potreba po ambicioznih in v prihodnost usmerjenih načrtih za pravičen prehod, ki bodo temeljili na ciljih opustitve rabe premoga pred letom 2030 in tako zagotovili, da se bodo s prehodom na podnebno nevtralno Evropo razvile uspešne »post-premogovne« evropske regije. Obsežni evropski svežnji za okrevanje nekdanjim premogovnim območjem in njihovim skupnostim zagotavljajo edinstveno priložnost generacije za preporod z investicijami v energetske sisteme na osnovi obnovljivih virov energije, digitalno strukturo, industrijo ter z večjimi vlaganji v izobraževanje in usposabljanje. Za blaženje negativnih socialnih posledic opuščanja rabe premoga je državam na voljo tudi novi sklad za pravičen prehod, toda premogovna območja bodo imele od tega koristi samo v primeru, da države izkoristijo to priložnost, namesto da se borijo proti prihodnosti.

4 Kdaj bo konec rabe premoga v Sloveniji?

Slovenija je ena izmed sedmih držav v EU, ki še ni sprejela letnice izstopa iz premoga. Okoljske organizacije Focus, Umanotera in Greenpeace smo pristojna ministrstva pozvali, da pri sprejemanju scenarija upoštevajo zaveze Pariškega sporazuma. V Sloveniji je trenutno na mizi predlog  za končanje rabe premoga leto 2033, vendar sta do sprejema letnice možni izbiri še vedno letio 2038 in 2042. 

5 Časovnica opuščanja rabe premoga v Evropi

Kar zadeva proizvodne kapacitete, jih je bilo skoraj 60 % zaprtih v Nemčiji (42 %), ki je tudi država z največjimi proizvodnimi zmogljivostmi iz premoga v Evropi in v Veliki Britaniji (18 %). Nadaljnjih 28 % jih je bilo zaprtih na Nizozemskem, v Španiji, v Grčiji, na Danskem, na Finskem in v Franciji.

 

Leto objave načrtov Država in leto opustitve
2015 Velika Britanija: Prva država na svetu, ki je objavila načrt postopnega opuščanja rabe premoga (do leta 2025).
2016 Belgija: Prva nekdanja »premogovniška« evropska država, ki je opustila rabo premoga.

Francija: Predsednik Hollande napove postopno opuščanje premoga do leta 2023.

Avstrija: Upravljalec zadnje elektrarne na premog v državi, ki še ni imela datuma zaprtja, objavi načrt zapiranja do leta 2025.

Finska: Vlada napove načrtovano prepoved kurjenja premoga za proizvodnjo energije do leta 2030. Zakon je sprejet leta 2019.

2017 Francija: Predsednik Macron pospeši načrt opuščanja rabe premoga na leto 2022. Kasneje je to določilo vključeno v energetski in podnebni zakon iz leta 2019-

Švedska: Upravljalec zadnje elektrarne na premog napove njeno zaprtje do leta 2022.

Italija: Vlada predstavi nacionalno strategijo s ciljem opustitve rabe premoga do leta 2025.

Danska: Država se pridruži združenju Powering Past Coal Alliance in se s tem zaveže k opustitvi rabe premoga do leta 2030.

Nizozemska: Nova vlada napove opustitev rabe premoga do leta 2030. Zakon je sprejet leta 2019.

Portugalska: Minister za okolje napove opustitev rabe premoga do leta 2030.

2018 Irska: Država se pridruži združenju Powering Past Coal Alliance in napove opustitev rabe premoga do leta 2025.
2019 Avstrija: Upravljavec zadnje elektrarne na premog v državi napove zgodnejše zaprtje (leta 2020).

Portugalska: Premier napove, da bo država opustila rabo premoga sedem let prej, do leta 2023.

Grčija: Grški premier Kyriakos Mitsotakis izjavi, da bo Grčija opustila rabo premoga do leta 2028. Edini grški upravljavec elektrarn na premog hitro napove, da bo vse obstoječe elektrarne zaprl do leta 2023 ter pustil samo eno elektrarno, ki je trenutno v fazi gradnje.

Madžarska: Madžarski predsednik napove opustitev rabe premoga do leta 2030.

Slovaška: Nova državna okoljska strategija vključuje načrt za opustitev rabe premoga do leta 2030.

Nemčija: Državna komisija za premog predlaga načrt opuščanja rabe premoga do leta 2038, kar ni v skladu s pariškim podnebnim sporazumom ZN. Zakon je sprejet leta 2020.

2020 Avstrija in Švedska: Avstrija in Švedska postaneta druga in tretja država v Evropi, ki popolnoma opustita rabo premoga, pri čemer Švedska ta cilj doseže dve leti prej.

Portugalska: Upravljavec zadnje elektrarne na premog v državi napove, da bo elektrarno zaprl leta 2021. S tem se portugalski načrt opuščanja rabe predloga pospeši za dve leti.

Velika Britanija: Država napove opustitev rabe premoga do leta 2024, hitreje od prvotnih načrtov. 

2021 Madžarska: Država napove, da bo elektrarno na premog v Matri zaprla leta 2025 in tako rabo premoga opustila pet let prej.

Danska: Zadnja elektrarna na premog bo prenehala obratovati do leta 2028, s tem pa bo država za dve leti prehitela cilje iz Pariškega sporazuma.

6 Katere države so, poleg Slovenije, zamudnice v Evropi?

Nemčija

Nemški zakon o opustitvi proizvodnje energije iz premoga do leta 2038 za 8 let zamuja glede na cilje iz Pariškega podnebnega sporazuma in je zasnovan tako, da bodo energetska podjetja v zameno za sporazume o prenehanju obratovanja prejela milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, obenem pa bodo še naprej lahko uničevala vasi zaradi pridobivanja premoga. Neprepričljivi argumenti za ta drag in dolgotrajen proces – katerega posledice bodo bolezni, povezane z onesnaženjem, ki bi se jim bilo zlahka izogniti, ter zdravstveni stroški – so se razblinili lansko leto, ko sta dve izmed najnovejših, najučinkovitejših elektrarn na premog v Nemčiji na prvi dražbi za zapiranje elektrarn na premog v državi uspešno pridobili dovoljenje in davkoplačevalski denar za prenehanje obratovanja pred letom 2030. Nemški minister za gospodarstvo Peter Altmaier je kasneje izjavil, da se bo hitrost opuščanja rabe premoga povečala, glavni vladni svetovalec za prehod na obnovljive vire energije pa je dejal, da bo država zaradi naraščajočih cen CO2 verjetno opustila rabo premoga v roku desetih let.

Češka

Komisija za premog na Češkem je lani na osnovi napačne ocene gibanja cen ogljika, ki so medtem že narasle, priporočila opustitev rabe premoga v državi do leta 2038, kljub temu, da sta raziskovalni organizaciji Ember in BNEF pokazali, da bi lahko obnovljivi viri energije nadomestili premog do leta 2030 že v primeru, da bi češka vlada zgolj prepustila trgu, da določi energetsko mešanico, ter hkrati z ostalimi državami EU podprla naložbe v obnovljive vire energije. S tem je poslala slab signal za energetska podjetja v državi.

Poljska

Medtem, ko nemška in češka vlada poskušata upočasniti opuščanje rabe premoga, pa poljska vlada še naprej vztraja, da bo njihova premogovniška industrija delovala do leta 2049, kljub temu, da že trpijo velike izgube. Namesto da bi po hitrem postopku pripravila načrte za nadzorovano opustitev rabe premoga, vlada od Evropske komisije zahteva odobritev desetletja dolgih subvencij za svoja državna premogovniška podjetja. Medtem pa poljsko javno energetsko podjetje PGE pripravlja načrt lažnega zelenega oglaševanja (t. i. greenwashing) prek prerazporeditve svojih obratov, ki prinašajo izgube, na drugo državno agencijo. Poleg tega pa finančne institucije, kot sta Lloyds of London in PZU, temu nesmiselnemu početju še naprej dajejo legitimnost, tako da zagotavljata financiranje za obsežni premogovnik v Turówu v lasti PZU, ki se pospešeno spreminja v geopolitično krizo, saj se je Češka odločila za tožbo proti Poljski zaradi izčrpavanja njenih zalog vode. Toda vendarle so tudi razlogi za optimizem: lansko leto je ZE PAK kot prva, in za zdaj edina, poljska energetska družba napovedala zaprtje svojih obratov za pridobivanje lignita na Poljskem do leta 2030, druga največja regija v državi (Velikopoljska) pa kot prva regija v Evropi napovedala opustitev rabe premoga do leta 2030. Poleg tega pa je podjetje Energa prepoznalo hitro slabšajoče se ekonomske obete za premog ter preklicalo gradnjo 1-gigavatne elektrarne na premog Ostrołęka C, ki je že potekala.

Turčija in Zahodni Balkan

Do sprememb prihaja tudi v Turčiji, kjer se je načrtovani obseg elektrarn na premog v zadnjih petih letih več kot prepolovil. Toda Turčija ima še vedno največ načrtovanih in že grajenih elektrarn na premog v Evropi. Če bi vse tudi zares zgradili, bi se trenutna skupna zmogljivost obratov na premog v državi podvojila. Na drugi strani sta Srbija ter Bosna in Hercegovina eni izmed središč kitajskega izvažanja premogovnih tehnologij, skupaj s Kosovom in Severno Makedonijo pa povzročata 6-krat več emisij žveplovega dioksida, kot je to dovoljeno v skladu s Pogodbo o Energetski skupnosti. Toda v tej regiji so tudi pozitivni znaki, saj je Severna Makedonija lani postala prva država na Zahodnem Balkanu, ki je začela razmišljati o opustitvi rabe premoga pred letom 2030. V skladu z osnutkom nacionalnega energetskega in podnebnega načrta se bodo zadnje elektrarne na premog v državi zaprle leta 2027.

7 Zniževanje rabe premoga v svetu

Evropa in ZDA se hitro bližajo cilju popolne opustitve rabe premoga. V Združenih državah Amerike so od januarja 2010 sprejeli zaveze o zapiranju za 338 elektrarn, ki so energijo v celoti proizvajale iz premoga (179 GW). Podobno kot v Evropi je bilo tudi v ZDA leto 2020 rekordno, kar zadeva opuščanje rabe premoga, saj so bili sprejeti načrti za zaprtje elektrarn s skupno močjo 30,4 GW. Odkar je bil leta 2016 za ameriškega predsednika izbran Donald Trump, so bile za prenehanje obratovanja določene elektrarne na premog s skupno močjo 70,9 GW, pri čemer je bila povprečna hitrost zmanjševanja skupne moči 1,4 GW na mesec. 

Administracija predsednika Bidna je uvrstila podnebne spremembe med svoje politične prioritete, Japonska, Južna Koreja in Kitajska so razglasile cilj ničelnih neto ogljičnih emisij, EU pa se zavzema za prenehanje uporabe premoga na globalni ravni, zato je dokončna opustitev rabe premoga v svetu samo še vprašanje časa.

Zdaj smo pred odločitvijo, ali poskrbimo za urejen prehod, ki bo pravičen za delavce in premogovniške skupnosti, ali pa bomo prisiljeni v prehod, pri katerem bodo nevzdržne stroške oklepanja premoga prisiljeni plačevati davkoplačevalci. Najboljši odziv evropskih držav in držav OECD, ki še niso popolnoma opustile premoga, bi bila zaveza o postopni opustitvi rabe premoga do leta 2030 še pred podnebno konferenco COP26. Vse druge države pa bi si morale zastaviti cilj popolne opustitve rabe premoga do leta 2040. Na ta način si bodo tudi same zagotovile gospodarske, družbene in okoljske koristi, ki so jih že deležne vodilne države na področju energetskega prehoda, obenem pa se bodo izognile statusu podnebnih izobčenk.


[1] Poleg premogovne elektrarne v West Burtonu so v zadnjih mesecih še štiri napovedale svoje zaprtje: Veolia Poljska je napovedala zaprtje dveh premogovnih elektrarn v Lodzu in ene v Poznanu v letih 2025-26, zadnja premogovna elektrarna na Danskem pa bo zaprta leta 2028.

Dodatni viri:

Solving the Coal Puzzle, Europe Beyond Coal

Coal phase-out, Climate Analytics


Europe Beyond Coal je zavezništvo civilnodružbenih skupin, ki si prizadevajo spodbujati zapiranje premogovnikov in elektrarn na premog, preprečiti gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo energije iz premoga ter pospešiti pravičen prehod na čiste, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.

Naslovna fotografija: ⒸBrko Havajac