Onesnaženost zraka zaradi prometa je resen problem tudi pri nas. Otroci kot ranljiva skupina so izpostavljeni onesnaževalom iz prometa tudi v času prihoda, bivanja in odhoda iz šole. V ta namen predstavljamo Smernice za zmanjševanje izpostavljenosti onesnaževalom iz prometa v vrtcih, šolah in njihovi okolici.
Gre za prevod angleške različice, ki so jo oblikovali strokovnjaki z Univerze v Surreyu v Združenem kraljestvu. V Focusu smo skupaj z Inštitutom za zdravje in okolje ter Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani smernice prilagodili za slovenski prostor. V Sloveniji je bilo opravljenih zelo malo študij, ki obravnavajo povezavo med onesnaženostjo zraka (zaradi prometa) in zdravstvenimi težavami prebivalstva.
Po dostopnih podatkih avtorji raziskav ugotavljajo, da je izpostavljenost otrok in mladostnikov onesnaženemu zraku povezano s pomanjkanjem koncentracije, z bronhitisom, zaostankom v razvoju pljuč in povečanim tveganjem za kronične bolezni, vključno z astmo in drugimi boleznimi dihal. Otroci so zaradi še ne popolnoma razvite kapacitete pljuč, plitvejšega dihanja ter visoke telesne aktivnosti ter hitrosti dihanja bolj občutljivi na izpostavljenost onesnaženemu zraku kot odrasli. Obenem pa se številne šole oz. vrtci zaradi lažje dostopnosti nahajajo v bližini glavnih cest, s katerih emisije vozil zlahka prodrejo v šolske prostore, vključno z učilnicami. Izpostavljenost onesnaženemu zraku škodi tudi razvoju pljuč v prenatalnem obdobju [1].
Raziskave pri nas
Na območju Srednje Evrope so raziskovalci v okviru mednarodnega projekta »Transnational Adaption Actions for Integrated Indoor Air Quality Management (InAirQ)« z uporabo mednarodnega vprašalnika ocenjevali povezanost med kakovostjo zraka v šolskem okolju in pogostostjo bolezni dihal oziroma alergijskih bolezni dihal v zadnjih 12-ih mesecih pri opazovanih otrocih. Vprašalnik so izpolnili starši otrok. V projekt je bila vključena tudi Slovenija, in sicer 12 osnovnih šol iz ljubljanske zdravstvene regije. Rezultati raziskave so pokazali povezanost med vplivom lokacije šole in pogostost bolezni dihal pri opazovani populacijski skupini [2].
Z uporabo avtomobilov za prevoz otrok v šolo oz. vrtec in domov se povečujejo žarišča onesnaženja v šolskih prostorih in v okolici šole. Glede na raziskave projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in OŠ (2018 – 21), je delež otrok v Sloveniji, ki jih pripeljejo z avtomobilom, za vrtce višji od 60 %, za šole pa višji od 30 %. Izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku tako v šolskih prostorih kot v njihovi bližini se lahko po nepotrebnem poveča zaradi prostega teka motorjev (mirujočih vozil s prižganimi motorji) ter pospeševanja oz. zaviranja vozil v času prihoda in odhoda otrok in mladostnikov v vrtec / šolo.
Ukrepanje
Najučinkovitejša rešitev je sistem aktivnega nadzora – zmanjšanje emisij plinov in delcev pri viru, a je za zmanjšanje koncentracij onesnaževal in izpostavljenosti emisijam v vrtcih, šolah in okoli njih mogoče uporabiti tudi druge dokazano uspešne strategije. Vendar pa je za dejanske spremembe v praksi potreben celosten pristop tistih, ki neposredno vplivajo na onesnaževanje, in/ali tistih, ki so mu izpostavljeni. Da bi bila strategija zmanjšanja izpostavljenosti uspešna, so potrebni večplastni ukrepi, usmerjeni v vrtce in šole ter lokalno skupnost.
V tem dokumentu so povzete najboljše prakse na področju zmanjševanja izpostavljenosti onesnaženemu zraku v šolah in v njihovi okolici. Priporočila temeljijo na zadnjih znanstvenih dokazih in se zato lahko spreminjajo v skladu s temeljnimi ugotovitvami. Dokument je edinstven v svojem skupinsko zasnovanem in oblikovanem praktičnem pristopu in naslavlja ključne ciljne skupine (otroke in mladostnike, predstavnike šol vrtcev ter skupnost). Naslanja se na pomembne raziskave in pregledne študije.
Večina priporočil v teh smernicah se nanaša na blaženje posledic zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5, ki sodijo med onesnaževala zraka s pomembnim vplivom na zdravje ljudi. Vendar lahko splošna sporočila smernic veljajo tudi za druga škodljiva onesnaževala, kot so dušikovi (di)oksidi.
Smernice se osredotočajo na konkretno problematiko prihoda in odhoda otrok in mladostnikov ter na prometne zastoje okoli šol oz. vrtcev. Predstavlja splošna in ciljna priporočila za tri opazovane skupine (otroke in mladostnike, šole oz. vrtce ter lokalne skupnosti).
Glavna priporočila
- Pojdite v šolo / vrtec peš ali s kolesom!
- Uporabljajte sisteme aktivnega (zmanjšanje emisij onesnaževal pri viru) in pasivnega nadzora (zelene pregrade). Avtomobili v prostem teku povzročajo trikratno povečanje koncentracij onesnaževal. Na pločnikih pred šolo parkirani avtomobili ogrožajo varnost otrok, ki prihajajo peš.
- Izobražujte o problematiki onesnaženosti zraka.
- Merite onesnaženost zraka in vključujte skupnost.
- Pri umeščanju novih šol in vrtcev v prostor bodite pozorni na dostopnost lokacije s trajnostnimi načini.
Vabljeni k prebiranju smernic.
Zahvaljujemo se Tomažu Gorencu (Inštitut za zdravje in okolje), doc. dr. Andreji Kukec (UL, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje) ter doc. dr. Asti Gregorič (Aerosol d.o.o.) za strokovni pregled in predloge pri prevodu smernic v slovenski jezik.
