S sodelovanjem in zadružništvom do finančnih in okoljskih koristi

Hrastnik, 23. januar 2024 –  Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik se razprostira na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. Elektarna bo napajala energetsko skupnost, ki jo je na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.

Z močjo približno 300 kW bo Sončna šola Hrastnik ena največjih sončnih elektrarn za skupnostno samooskrbo v državi. Z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca, bo oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, tri javne stavbe – občinsko, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb.

Projekt, ki združuje solidarnostno upravljanje z viri skupnosti in okoljsko trajnostnost, je vodila leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus. Tehnično znanje je prispevalo podjetje Kisik, ki je izvedlo tudi montažo fotovoltaičnih panelov na streho hrastniške osnovne šole. Finančna konstrukcija projekta je naslednja: petino so prispevali zadružniki z začetnimi vložki, petino je pokrila nepovratna subvencija ministrstva za spodbujanje solarizacije in preostanek kredit Eko sklada z ugodno obrestno mero.

Odjemalci in hkrati proizvajalci

Poleg tega, da gre za samooskrbo skupnosti z energijo iz obnovljivih virov energije, je posebnost Sončne šole Hrastnik način in model vzpostavitve. Vsi vključeni v energetsko skupnost – 17 fizičnih oseb, dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda – so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2 in nižje zneske na položnicah za električno energijo.

Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 %, po odplačilu kredita pa za približno 65 %, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj.

Demokratično – en član, en glas

Sončna šola Hrastnik je prva slovenska skupnostna samooskrbna sončna elektrarna, ki jo je na strehi javnega objekta vzpostavila zadruga. Zadružni model je najprimernejša oblika za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti, omogoča vključevanje lokalnega prebivalstva in demokratično upravljanje s skupnimi viri po principu en član-en glas.

Proces vzpostavljanja Sončne šole Hrastnik je potekal v veliki meri participativno od spodaj navzgor. Prek delavnic v organizaciji Energetske zadruge Zeleni Hrastnik z Občino Hrastnik in Focusom so občani sooblikovali projekt, kar je omogočilo natančno razdelitev kapacitet sončne elektrarne in načrtovanje porabe za čim višjo stopnjo samooskrbe.

Že vznika zanimanje za posnemanje

Oblikovanje novega modela vzpostavitve samooskrbne energetske skupnosti je pomenilo oranje ledine. Od vsega začetka pa je bil namen pilotnega projekta, ki se je razvijal tudi skozi program podpore občinam Dovolj za vse v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, širiti navdih in s pridobljenimi izkušnjami pripraviti podlago za multipliciranje v prihodnjih letih. In v praksi se to že dogaja – v energetske projekte za skupnostno samooskrbo se je prek novoustanovljene zadruge že podala Občina Ig, zanimanje pa prihaja tudi iz drugih občin.

Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, aktivno sodelovanje prebivalstva v zelenem prehodu, znižanje ogljičnega odtisa, večja energetska neodvisnost, krepitev lokalnega gospodarstva… In občine so lahko pomemben zgled in gonilna sila s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih.

Marko Funkl, župan Občine Hrastnik: »Od prvega dne projekta smo skupaj s partnerji, brez katerih danes ne bi imeli prve zadružne skupnostne sončne elektrarne v Sloveniji, verjeli, da imamo odlično projektno idejo. Gradnje tovrstnih skupnosti so prihodnost za občine in družbo kot tako. Pionirski koraki se zdijo težki, a vendar v svetu že obstaja ogromno dobrih praks, ki lahko ob ustrezni podpori države in ostalih akterjev, zaživijo tudi pri nas in gradijo na najboljših vrednotah povezovanja, trajnosti ter gradnje vključujoče skupnosti.«

Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus, ki je pri vzpostavljanju Sončne šole Hrastnik sodelovala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE: »Tekom vzpostavljanja zadružne oblike energetske skupnosti smo morali premagati številne procesne ovire in pravne nedorečenosti. Upamo, da bo to znanje koristilo vsem, ki se zanimajo za vzpostavitev skupnostne energetske samooskrbe, tudi pri projektih vetrnih elektrarn. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je konkreten primer pravičnega zelenega prehoda od spodaj in prek Sončne šole Hrastnik ponuja zgled, kako lahko okoljski projekti prinesejo koristi lokalnim skupnostim.«

Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik: »Član zadruge lahko postane vsak, tako fizična kot pravna oseba. Zaradi specifik uredbe o samooskrbi z letnim net-meteringom so se lahko v energetsko skupnost Sončna šola Hrastnik vključili le odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot osnovna šola. Ker pa je bilo veliko zanimanja za priključitev tudi na drugih lokacijah v občini, že pripravljamo nove projekte. Naslednja bo predvidoma skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na zdravstvenem domu.«

 

­­Sončna šola Hrastnik foto občina Hrastnik / Branko Klančar

Naslovna fotografija: Timotej Vrtnik, zgornja fotografija: Branko Klančar

Kontakti za dodatne informacije in fotografije:

 

 

Focus, društvo za sonaraven razvoj, sodeluje pri aktivnostih vzpostavljanja Sončne šole Hrastnik v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta