Ljubljana, 26. september 2019

Kot je moral v Andersenovi pravljici otrok odraslim predočiti resnico o cesarjevih »novih oblačilih«, tako dejstvo, da so podnebne spremembe kriza, ki jo je potrebno nemudoma nasloviti na vseh segmentih družbe, izpostavljajo mladi po vsem svetu, ki so se na viralen način odzvali najstnici Greti Thunberg. Tako letošnja tema Svetovnega dneva okolja in zdravja, ki ga obeležujemo na današnji dan, 26. septembra, ni naključna: podnebni izzivi in čas, da se celostno odzovemo na problematiko okolja in zdravja. Podnebne spremembe namreč niso le okoljska kriza, temveč so tudi javnozdravstveni problem. Spremljamo jih lahko po celem svetu in tudi Slovenija ni nobena izjema – vse več je ekstremnih vremenskih pojavov, npr. neviht, suš in vročinskih valov, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi. Zato je vloga javnozdravstvenega sektorja ključna pri prilagajanju na podnebno krizo in zmanjševanju negativnih zdravstvenih učinkov. Potrebni so inovativni modeli za raziskovanje, informiranje in zmanjševanje ranljivosti ljudi. Z neučinkovitim blaženjem podnebnih sprememb se bodo namreč javnozdravstveni stroški v bodoče še povečevali, največje breme pa bodo nosile lokalne skupnosti s socialno in ekonomsko najranljivejšimi prebivalci.

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) in koordinator Partnerstva za okolje in zdravje, pravi, da v IMZTR pozdravljajo premike pri pripravi predloga Zakona o podnebni politiki, izpostavlja pa, da pričakujejo »konkretne, ambiciozne in celostne ukrepe«. Gorenc še dodaja: »Zavzemamo se za dosledno izvajanje podnebne politike v vmesnem obdobju pred letom 2050, pri čemer ne bi prelagali neizvedljivih obveznosti na prihodnje generacije. Pri tem pričakujemo, da imajo v Svetu za podnebne spremembe mesto tudi mladi – predstavniki demografske skupine, ki jo bo podnebna kriza najbolj zaznamovala.«

Nassim Djaba, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za trajnostni razvoj, poudarja, da gre pri podnebni krizi »za resen izziv naše generacije  in istočasno za grehe preteklih generacij. Ker je prihodnost sveta v rokah mladih, ne bomo dovolili, da se o tako perečih tematikah odloča brez nas.« Hkrati Djaba še dodaja, da so se mladi z akcijami Petki za podnebno pravičnost izkazali kot glasna skupina, ki stoji za skupnimi vrednotami in ne popusti pritiskom. Djaba še izpostavlja, da imajo mladi ambicije, znanje in kompetence za reševanje podnebne krize ter da je njihov naslednji korak »direktna vključenost v odločevalske in posvetovalne procese, kjer lahko artikuliramo naše predloge, izzive in rešitve. Nevključevanje mladih v odločevalske procese je namreč jasen pokazatelj nezavedanja magnitude podnebne krize.«

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, pravi, da »vlada trenutno sprejema pomembne strateške dokumente, ki bodo opredelili naše ravnanje na področju podnebnih sprememb v prihajajočih letih. Vsi dokumenti so se izkazali kot nezadostni za učinkovito soočanje z okoljskimi in zdravstvenimi problemi, katerih posledice čutimo že sedaj in ki jim bomo priča tudi v prihodnosti.« Hkrati pa poudarja, da reševanje podnebne krize »ne more in ne sme biti preloženo na posameznike, temveč mora biti vodeno s strani države in njenih institucij«.

Urška Erklavec, podpredsednica za trajnostni razvoj Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, poziva k udeležbi na Podnebnem shodu: »Prvi korak, ki ga lahko naredimo ob letošnjem svetovnem dnevu okolja in zdravja, je, da se jutri ob 11:55 pridružimo globalnemu protestu, ki se bo dogajal tudi v več krajih po Sloveniji. Čeprav sam protest ne bo rešil zagate, v kateri smo, je ključno, da pokažemo odločevalcem, da želimo radikalne ukrepe, ki bodo s pravično tranzicijo vodili v brezogljično družbo.« Erklavec poudarja, da je poleg ukrepanja posameznikov ključna sprememba načina razmišljanja celotne družbe, »če ne zaradi sebe, pa vsaj zaradi naših zanamcev, ki niso nič krivi«.

Ekstremni vremenski pojavi, uničevanje ekosistemov, eksponentno t. i. šesto izumiranje vrst, kopanje v smeteh, pomanjkanje pitne vode itn. so problemi, ki nam kažejo, da je naš planet v kritičnem stanju. To naj bo opomnik za vse nas, da se podnebna kriza že dogaja, da se stanje poslabšuje in da je potrebno takojšnje in urgentno ukrepanje. Zgolj leporečenje ne bo dovolj, čas je za dejanja. In prav udeležba na jutrišnjem »Podnebnem štrajku« naj bo ogledalo posameznikov vsem odločevalcem, da si želimo sistemske spremembe. Naša prihodnost – naša odločitev!

—

Tomaž Gorenc, 040 493 460, [email protected]

Nassim Djaba, 031 709 633, [email protected]

Živa Kavka Gobbo, 041 872 473, [email protected]

Urška Erklavec, 031 781 281, [email protected]