Ljubljana, 9. 9. 2019 – Izšla je analiza mreže Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus z naslovom »Misija nemogoče: Kako lahko proizvajalci avtomobilov dosežejo cilje zmanjšanje CO2 in se izognejo globam?« Analiza ugotavlja, da zakonodaja EU spodbuja rast cenovno dostopnih električnih vozil, povečanje prodaje električnih vozil pa je najučinkovitejša strategija za zagotavljanje uskladitve s ciljem zmanjšanje CO2 iz novih vozil za leto 2021. Stroški naložb potrebnih za doseganje podnebnih ciljev za avtomobile so pol manjši od glob, ki jih bodo proizvajalci avtomobilov primorani plačati v kolikor ne dosežejo potrebnega zmanjšanja emisij. Ena izmed glavnih ugotovitev analize je, da za nedavno povečanje emisij toplogrednih plinov novih vozil ni kriv upad prodaje dizelskih vozil, temveč povečanje prodaje športnih terenskih vozil s 7 % leta 2009  na 36 % v letu 2018.

Medtem ko se proizvajalci avtomobilov pripravljajo na jutrišnjo predstavitev novih modelov električnih avtomobilov na avtomobilskem salonu v Frankfurtu (IAA), bodo po napovedih nedavne analize proizvajalci avtomobilov prihodnje leto v Evropski uniji prodali do enega milijona baterijskih električnih in priključnih hibridnih vozil (EV),[1] s čimer se bo še utrdil nedavno pridobljeni položaj EU kot drugega največjega trga električnih avtomobilov na svetu. Po ocenah analize, ki jo je opravila organizacija Transport & Environment (T&E) bo leta 2020 delež prodaje vozil EV okoli 5 odstotkov (razpon 3–7 %), leta 2012 pa okoli 10 odstotkov (razpon 5–12 %),[2] odvisno od različnih strategij proizvajalcev za uskladitev s cilji EU glede izpustov CO2 za nove avtomobile. Analiza je pokazala, da se po več letih nezadostnih prizadevanj proizvajalci avtomobilov končno pripravljajo na to, da bodo na trgu ponudili večje število varčnejših in cenovno dostopnih električnih avtomobilov, ki so potrebni za uskladitev s evropsko zakonodajo glede avtomobilskih emisij CO2.

Po izsledkih poročila so proizvajalci avtomobilov v EU zgolj na pol poti do doseganja svojih ciljev glede CO2 za leto 2021 (oziroma jim do 95g manjka še 25g/km). Položaj je takšen zaradi strategije proizvajalcev, da spodbujajo prodajo neučinkovitih športnih terenskih vozil (SUV-jev), ki imajo višje stopnje emisij, ter njihove odločitve, da do zadnjega trenutka odlašajo z investicijami v čiste tehnologije, potrebne za uskladitev z zakonodajo o avtomobilskih emisijah CO2 (ki velja že od leta 2009). Toda na podlagi podatkov organizacije IHS Markit, ki pričakuje potrojitev števila vozil EV do leta 2012, bodo avtomobilski proizvajalci uspeli doseči cilje za leti 2020 in 2021, če bodo uresničili svoje načrte o pospešitvi proizvodnje električnih vozil (tako vozil brez emisij kot hibridnih modelov). [3] Poleg okrepitve prodaje vozil EV, izboljšanja učinkovitosti motorjev in nameščanja (delne ali polne) hibridne tehnologije bodo nekateri proizvajalci morda morali tudi spodbuditi kupce k odločitvi za različice avtomobilov z nižjimi emisijami CO2, na primer takimi z malo šibkejšimi motorji, ali pa zmanjšati prodajo njihovih najbolj onesnažujočih modelov.

Različne strategije za različne proizvajalce avtomobilov

Zaradi zgodnjih investicij v hibridno tehnologijo je v najboljšem položaju za dosego svojih ciljev Toyota, pri kateri nepolnilni hibridi danes predstavljajo 56‑odstotni delež celotne prodaje njihovih avtomobilov v EU. Drugo najmanjšo vrzel mora zapolniti naveza Renault‑Nissan, in sicer v veliki meri zato, ker so se že zgodaj osredotočili na prodajo vozil EV, kot sta na primer Nissan Leaf in Renault Zoé. Volkswagen bi cilje lahko dosegel z različnimi strategijami, kot npr. z izboljšavami motorjev z notranjim izgorevanjem (nov bencinski motor in delna hibridizacija novega modela Golfa) ter z občutno pospešitvijo prodaje vozil EV prek njihovega povsem električnega modela ID.3. Proizvajalci avtomobilov, ki jih čakajo najzahtevnejše prilagoditve, so Honda, Ford in Hyundai‑Kia, čeprav so slednji v zadnjem času precej izboljšali svojo ponudbo in prodajo vozil EV. Prav tako mora precejšnjo vrzel zapolniti Volvo, ki pa naj bi cilje izpolnil s preusmeritvijo velikega dela svojega voznega parka v tehnologijo priključnih hibridov. Fiat‑Chrysler verjetno ne bi uspel doseči ciljev, a mu bo to sedaj vendarle uspelo z dogovorom o združitvi s Teslo. Poročilo kaže, da je povečanje prodaje vozil EV najboljša strategija za prihodnost, saj bo izpolnjevanje ciljev glede emisij CO2 za leti 2025 in 2030 cenejše z vozili brez emisij, takšno strategijo pa močno potrjujejo tudi tržni trendi na Kitajskem, ki je največje svetovno tržišče avtomobilov.

Julija Poliscanova, direktorica za čista vozila pri organizaciji T&E, pravi: »Dolga leta proizvajalci avtomobilov niso naredili ničesar za zmanjšanje svojih emisij. Zdaj pa se zahvaljujoč zakonodaji EU glede avtomobilskih izpustov CO2 končno pripravljajo na začetek prodaje varčnejših in električnih avtomobilov, ki je potrebna zaradi podnebne krize. To pomeni, da bomo kakovostna in cenovno dostopna vozila na trgu videli že v naslednjem letu ali dveh, in ne šele čez deset let, to pa je odlična novica za potrošnike, ki bodo na črpalkah oz. polnilnih postajah prihranili veliko denarja.«

Za nedavne povečane emisije CO2 so kriv SUV-ji, ne pa zmanjšanje avtomobilov z dizelskim motorjem

V poročilu so raziskali tudi vzroke za nedavno povečanje emisij CO2 novih avtomobilov. V nasprotju s trditvami proizvajalcev so izsledki pokazali, da veliko zmanjšanje prodaje dizelskih vozil ni poglavitni vzrok za nedavno povečanje emisij CO2 novih avtomobilov. Od leta 2013 so se emisije zaradi skokovite rasti prodaje vozil SUV povečale za 2,6 g CO2 na kilometer, kar je desetkrat več, kot so narasle emisije zaradi zmanjšanja prodaje dizelskih vozil (0,25 g CO2 na kilometer). Delež prodaje športnih terenskih vozil v Evropi je med letoma 2009 in 2018 skokovito narasel s 7 na 36 odstotkov in bo po pričakovanjih do leta 2021 dosegel 40 odstotkov.

Prednosti, slabosti in nečednosti avtomobilskih emisij v EU

Davki, ki jih določijo države, pomembno vplivajo na to, kateri avtomobili se prodajajo v vsaki izmed držav članic. Najvišje povprečne emisije CO2 novih avtomobilov so v Estoniji in Luksemburgu, kjer v povprečju še vedno presegajo 140 g CO2 na kilometer. Najnižje so na Portugalskem in na Nizozemskem (106 g CO2/km). Na Portugalskem je delež prodaje vozil EV precej visok, prodajo pa tudi veliko manjših avtomobilov. Nizozemska ima enega najvišjih deležev vozil EV v Evropi, kar je tudi posledica davka na vozila, ki močno nagrajuje nakupe modelov brez emisij.

Še ena država s podpornim sistemov obdavčitve vozil je Švedska, kjer imajo najvišji delež električnih vozil (priključnih hibridov in baterijskih električnih vozil) v EU: 8,4 % celotne prodaje vozil. Sledi ji Nizozemska s 6,8‑odstotnim deležem. Norveška je dosegla precej višji delež (49 odstotkov, med katerimi je 31 odstotkov vozil brez emisij). Norveška se je pred kratkim sprejela uredbo o CO2, tako da bodo električni avtomobili upoštevani pri ciljih EU za obdobje 2020/21. Najvišji delež baterijskih električnih vozil v EU ima Nizozemska (5,9 %), priključnih hibridov pa Švedska (6,4 %).

Julija Poliscanova pravi: »Zaradi podnebne krize bo moral biti zadnji avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje prodan kmalu po letu 2030, zato se morajo države osredotočiti na pospeševanje prehoda na čistejše avtomobile s hitrejšim tempom, kot to zahteva zakonodaja o avtomobilskih emisijah CO2. Zdaj bi se morali osredotočiti na hitro elektrifikacijo avtomobilskih in taksi voznih parkov podjetij, davčne sheme, ki bodo spodbujale nakupe vozil brez emisij in kaznovale tiste, ki se bodo odločali za bencinske pogoltneže, ter omogočile uvajanje polnilnih postaj doma, na delovnem mestu in ob avtocestah.«

Promet je največji podnebni problem v Evropi, saj predstavlja več kot četrtinski (27 %) delež vseh emisij toplogrednih plinov v skupnosti. Avtomobili povzročijo 44 odstotkov vseh emisij iz prometa, ta delež pa se zaradi poslovnih odločitev proizvajalcev avtomobilov še naprej povečuje. Če želi EU doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma o omejitve dviga povprečne globalne temperature na 1,5 ºC, mora najkasneje do leta 2050 povsem odpraviti avtomobilske emisije, kar pomeni, da bi moral biti zadnji dizelski oziroma bencinski avto v idealnem primeru prodan do leta 2030, najkasneje pa do leta 2035.

[KONEC]

Več informacij:

Povezava do sporočila za javnost Transport & Ęnvironment: https://www.transportenvironment.org/publications/mission-impossible-how-carmakers-can-reach-their-2021-co2-targets-and-avoid-fines

 

[1] Baterijske električne avtomobile, kot sta npr. Renault Zoé ali prihajajoči Volkswagen ID.3, poganja motor, vozijo pa izključno na elektriko, tako da ne porabijo niti kapljice fosilnih goriv. Polni hibridni avto, kot sta Toyota Prius ali Hyundai Ioniq, večinoma vozita na bencinski motor, s pomočjo električnega motorja. Zelo majhne baterije, ki je nameščena, ni mogoče polniti, poleg tega pa komajda omogoča vožnjo z avtomobilom v načinu brez emisij (največ okoli 1 do 2 kilometrov). Priključni hibridni avtomobil, kot je npr. Volvo S90 T8, je polni hibridni avto, a opremljen z večjo baterijo, ki jo je mogoče polniti, in omogoča daljšo vožnjo v načinu brez emisij (nekaj deset kilometrov).
[2] Poročilo predvideva, da bo okoli polovico prodaje vozil EV v obdobju 2020/21 predstavljala vozila brez emisij, kot so baterijski električni avtomobili, drugo polovico pa delni priključni hibridi.
[3] Proizvajalci v elektrifikacijo investirajo 145 milijard evrov. Do leta 2023 je v Evropi potrjena gradnja šestnajstih velikih tovarn za proizvodno litij‑ionskih baterijskih celic. Samo te že potrjene tovarne bodo po podatkih organizacije Benchmark Mineral Intelligence zagotovile do 131 GWh proizvodne zmogljivosti baterij, kar je dovolj za 130 GWh, ki bodo tega leta predvidoma potrebne za vozila EV in stacionarne akumulatorje po vsej Evropi.