Onesnaževanje vozil

[Sporočilo za javnost] Od avtomobilske industrije lahko zahtevamo več!

Ljubljana, 1. 6. 2020 – 29. maja se je odvijal webinar pod naslovom »Vpliv vozil na onesnaženje zraka: Lahko zahtevamo več od avtomobilske industrije?« s katerim smo želeli v pogovoru s strokovnjaki razjasniti vpliv vozil na okolje in zdravje, osvetliti problematiko z vidika varstva potrošnikov ter pojasniti, kako lahko na manjše izpuste na cestah vpliva nov emisijski standard Euro 7. Webinar smo organizirali v sodelovanju s Partnerstvom za okolje in zdravje.

Skoraj pet let mineva od afere Dieselgate, ki je razkrila goljufanje Volkswagna. Ta je priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po svetu opremil z goljufivo programsko opremo, ki je zagotovila, da so bili izpusti škodljivih plinov v avtomobilskem izpuhu na uradnih testih nižji od dejanskih na cesti.

Testiranje vozil v času realnih voznih razmer.

Tomaž Gorenc z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj poudarja: »Epidemija COVID-19 je dodatno razgalila, kako intenziven je vpliv družbe na okolje, kamor spada tudi onesnaženost zraka. V času samoizolacijskih ukrepov so vrednostni onesnaževal zraka iz prometa NOx in delcev PM različnih velikosti občutno padle. Na drugi strani pa prve raziskave kažejo znake povezanosti slabših zdravstvenih izidov pri COVID-19 na zdravje ljudi v povezavi z onesnaženostjo zraka. Slednja ni le okoljski, temveč tudi javnozdravstveni problem, ki se ekonomsko manifestira na zunanjih stroških zdravja ljudi in ekosistemovOcena stroškov zdravja zaradi posledic onesnaženosti zraka dizelskih vozil v Sloveniji je bila leta 2016 ocenjena med 275 do 350 milijonov evrov. Onesnaženost zraka je tudi prvi okoljski vzrok prezgodnjih smrti v Evropski uniji, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti na leto (v Sloveniji 1.700).«

Več kot očitno je, da avtomobilska industrije ne naredi dovolj za boj proti onesnaženemu zraku v mestih, ki še vedno ostaja glavni eden izmed najbolj perečih okoljskih in zdravstvenih problemov v Sloveniji in po svetu. To bi nas moralo skrbeti kot običajne državljane, hkrati pa tudi kot potrošnike, ki smo ob nakupu vozila zavedeni glede njegove dejanske porabe.

Boštjan Okron iz Zveze potrošnikov Slovenije pojasnjuje: »Raziskava, ki smo jo v okviru projekta Potrošnikov ZOOM opravili na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave, je potrdila, da se razlika v porabi goriva med homologacijskimi in realnimi, na cesti doseženimi vrednostmi, pri novejših generacijah avtomobilov povečuje. Avtomobili, stari manj kot deset let porabijo tudi za polovico več goriva kot je bilo zapisano v katalogih v času nakupa. Slovenci letno zato za gorivo plačamo vsaj 130 milijonov evrov preveč. Zelena’ strategija avtomobilskih tovarn se je v zadnjih tridesetih let popolnoma izničila, poraba goriva in izpust CO2 sta v realnosti ostala na isti ravni, zmanjševale so se le številke na papirju. Zato je zadnji čas, da se dokončno uveljavijo podatki iz meritev po novem protokolu, ki so, vsaj v danem trenutku bistveno bliže realnemu življenju

Novo priložnost za vplivanje na početje avtomobilske industrije ponuja nov emisijski standard Euro 7, katerega prvi zakonodajni predlog s strani Evropske komisije lahko pričakujemo do konca leta 2021. Anna Krajinska, inženirka za emisije pri organizaciji Transport & Environment poudarja, da so zračna onesnaževala, ki jih sedaj omejuje emisijski standard le del zgodbe. »Najmanjši ultra fini delci predstavljajo večjo grožnjo zdravju, vendar jih uradni testi ne upoštevajo. Naslednji emisijski standard mora zapreti te vrzeli in postaviti mejne vrednoti za vsa onesnaževala. Končni cilj mora biti standard, ki od avtomobilov na naših cestah zahteva ničelne emisije

Webinar je dostopen na povezavi TUKAJ.