Ljubljana, 5. februar – Danes je na Filozofski fakulteti potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA in društva Focus. Organizatorji posveta smo ob tej priložnosti oblikovali poziv lokalnim in nacionalnim odločevalcem, ki so se mu pridružile tudi priznane slovenske raziskovalne institucije in nevladne organizacije. Skupaj kličemo k bolj ambicioznim ukrepom na področju onesnaženosti zraka v Sloveniji.
Na posvetu so svoje strokovne ugotovitve in izkušnje predstavili številni tuji in domači strokovnjaki, kot so dr. Alfred Wiedensholer iz TROPOS inštituta iz Leipziga (Nemčija), dr. Griša Močnik z Inštituta “Jožef Stefan”, dr. Irena Ježek in dr. Asta Gregorič iz podjetja Aerosol ter Nataša Jazbinšek Seršen z Oddelka za varstvo okolje Mestne občine Ljubljana.
Govorci so se osredotočali na dva ključna vira onesnaženja zraka v Sloveniji – individualna kurišča in promet. O slednjem je spregovoril Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in povedal: »Cestni promet je velik vir emisij, ki vplivajo na kakovost zraka. Konec leta 2017 je 51 % registriranih osebnih avtomobilov vozilo na bencin, 47 % pa na dizelsko gorivo. Poraba dizelskega goriva se je od leta 2005 povečala za 77 %. To je pomemben podatek, saj dizelska vozila izpustijo več dušikovih oksidov (NOx) in delcev (PM2.5) na prevožen kilometer kot bencinska vozila. Z vidika okolja in zdravja so dizelska vozila zelo problematična, še posebej če upoštevamo, da veliko starejših vozil (pred standardom EURO 6) ne dosega predpisanih kriterijev ter da se njihove karakteristike z leti slabšajo. Stroški onesnaženosti zraka iz prometa v državah EU so bili leta 2016 ocenjeni med 67 in 80 milijard evrov. Kar 78 % teh stroškov pa je povezanih z zdravjem. Slovenija lahko s celovitimi ukrepi trajnostne mobilnosti do leta 2030 privarčuje do 82 milijonov evrov.”
Pri individualnih kuriščih je dr. Griša Močnik z Inštituta “Jožef Stefan” izpostavil, da imajo lahko negativen vpliv tako na podnebje kot tudi na kakovost zraka. »Ogrevanje individualnih hiš na les naj bi bilo podnebno nevtralno. Na žalost izpusti peči na les iz individualnih kurišč močno onesnažujejo zunanji in notranji zrak – so najpomembnejši vir onesnaženja zraka v Sloveniji. Hkrati so emisije delcev, ki absorbirajo svetlobo tako visoke – predvsem črnega ogljika, da je pod vprašaj postavljena podnebna nevtralnost teh izpustov. Pri zgorevanju lesa je problematična učinkovitost, saj lahko les uporabimo kot “čisto” gorivo, samo naprave morajo biti vzdrževane, izpusti pa filtrirani. To v individualnih kuriščih dosežemo izjemoma, s centralizacijo in uporabo lesa v sistemih daljinskega ogrevanja pa je to lahko dosegljiv cilj,« je povedal.
Podobno razmišlja tudi dr. Matej Ogrin iz društva CIPRA, ki je pojasnil: »Naslanjati se na les kot osnovni vir ogrevanja, ni inovacija. Da les gori, so vedeli že stari Slovani. Česar pa naši predniki niso vedeli, je dejstvo, da najbolj greje les, ki je v obliki toplotno izolativne snovi vgrajen v stavbe. V tem primeru nas kubični meter lesa greje preko 30 let, v konvencionalni hiši nas greje 2 tedna. V z gozdom pokriti Sloveniji je les lahko vir toplote, a le v toplotno učinkovitih stavbah in v energetsko učinkovitih kotlih s popolnim izgorevanjem, za kurjavo pa naj se uporablja les, ki druge gospodarske vrednosti nima.«
Ob dogodku smo organizatorji posveta oblikovali tudi poziv k ukrepanju na področju onesnaženega zraka v Sloveniji, ki bo poslan vsem relevantnim ministrstvom in občinam. V njem pozivamo lokalne in nacionalne odločevalce k ukrepanju na področju onesnaženega zraka. Poleg organizatorjev posveta so med drugim poziv podpisali tudi Inštitut ”Jožef Stefan”, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR), Katedra za javno zdravje UL MF, Mreža Plan B za Slovenijo in ZRC SAZU. Ukrepi, h katerim pozivamo, vključujejo spremljanje in redno obveščanje lokalnega prebivalstva o stanju zraka v lokalnem okolju, sprejemanje preventivnih ukrepov zmanjševanja vzrokov onesnaženja zraka, kot so zmanjševanje izpustov in števila individualnih kurišč ter ukrepi trajnostne mobilnosti in ustvarjanje spodbudnega sistemskega okolja za progresivne ukrepe na področjih, ki največ prispevajo k onesnaženju zraka. Več si lahko preberete v pozivu.
Dodatne informacije:
Katjuša Šavc, Focus, društvo za sonaraven razvoj
[email protected]
051 358 577
