"Ta teden smo imele nevladne organizacije občutek, da EU izgublja stik z lastnimi podnebnimi cilji, ko se je bolj posvečala ugajanju ZDA, kot pa iskanju potrebnih rešitev, ki bodo obvarovale naše podnebje." je pogajanja v Bangkoku komentirala Barbara Kvac, vodja programa Podnebje v Focus društvu za sonaraven razvoj.
Medtem ko je bil v Bangkoku dosežen napredek pri urejanju prej nepreglednega pogajalskega besedila, napredka ni bilo na pomembnih političnih temah. Po zaključku zasedanja v Bankoku je pozornost nevladnikov usmerjena v prihajajoča zasedanja evropskih ministrov v Bruslju, na katerih bo EU sprejemala politične odločitve do mednarodnega podnebnega dogovora. Prvo tako pomembno srečanje bo že 20. oktobra, kjer morajo finančni ministri EU potrditi pripravljenost nameniti 35 EUR milijard letno za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.
Eden svetlih dogodkov zadnjih dveh tednov je bila obljuba Norveške, da bo svoje emisije do leta 2020 zmanjšala za 40 % glede na leto 1990. S tem je postala prva razvita država, ki je pripravljena sprejeti cilj zmanjšanja emisij, skladen z zahtevami nevladnih organizacij.
"Na srečanju Evropskega sveta konec tega meseca ima EU priložnost, da si vzame Norveško
za vzor ter popravi svoje podnebne ambicije in sprejme cilje in obveznosti, ki bodo v skladu z znanstvenimi spoznanji za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb." še dodaja Kvačeva.
V Focus društvu pričakujejo, da se bo za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor zavzela tudi Slovenija ter da se bo predsednik vlade Borut Pahor osebno udeležil pogajanj v Kopenhagnu in tako prevzel osebno odgovornost za tam sprejete odločitve.
Medtem ko je bil v Bangkoku dosežen napredek pri urejanju prej nepreglednega pogajalskega besedila, napredka ni bilo na pomembnih političnih temah. Po zaključku zasedanja v Bankoku je pozornost nevladnikov usmerjena v prihajajoča zasedanja evropskih ministrov v Bruslju, na katerih bo EU sprejemala politične odločitve do mednarodnega podnebnega dogovora. Prvo tako pomembno srečanje bo že 20. oktobra, kjer morajo finančni ministri EU potrditi pripravljenost nameniti 35 EUR milijard letno za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.
Eden svetlih dogodkov zadnjih dveh tednov je bila obljuba Norveške, da bo svoje emisije do leta 2020 zmanjšala za 40 % glede na leto 1990. S tem je postala prva razvita država, ki je pripravljena sprejeti cilj zmanjšanja emisij, skladen z zahtevami nevladnih organizacij.
"Na srečanju Evropskega sveta konec tega meseca ima EU priložnost, da si vzame Norveško
za vzor ter popravi svoje podnebne ambicije in sprejme cilje in obveznosti, ki bodo v skladu z znanstvenimi spoznanji za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb." še dodaja Kvačeva.
V Focus društvu pričakujejo, da se bo za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor zavzela tudi Slovenija ter da se bo predsednik vlade Borut Pahor osebno udeležil pogajanj v Kopenhagnu in tako prevzel osebno odgovornost za tam sprejete odločitve.
***
KONTAKT: Barbara Kvac, [email protected], 040 722 149
Sporočilo za javnost najdete v pdf. obliki tukaj: 
sporocilo za javnost_Bangkok_2009 10 09.pdf 132.70 KB 23.11.2009 16:17
sporocilo za javnost_Bangkok_2009 10 09.pdf 132.70 KB 23.11.2009 16:17 
