Evropska shema trgovanja z emisijami (ETS) se sooča z naraščajočim nesorazmerjem med ponudbo in povpraševanjem po emisijskih kuponih v okviru sheme. Presežek emisijskih kuponov je posledica zmanjšanja obsega aktivnosti industrije zaradi gospodarske krize, prevelikega števila dodeljenih enot emisij za obdobje 2008–2012 ter znatnega priliva mednarodnih kuponov. Presežek bo ošibil predviden pozitiven vpliv spodbud v zelene investicije in tehnologije, ki so učinkovite pri rabi virov, zaradi česar je EU v nevarnosti, da še desetletja ostane ujeta v visokoogljično infrastrukturo.
Razprava v Evropskem parlamentu o spremembah direktive o t.i. back-loadingu – začasnem umiku emisijskih kuponov iz avkcioniranja, ki rešuje ta presežek – je v polnem teku. Odbor za Industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) je do predloga Komisije konec januarja podal negativno mnenje, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) pa bo o predlogu odločal 19. februarja.
V Focusu podpiramo Evropsko shemo trgovanja (ETS) z emisijami kot steber podnebne politike Evropske unije in pozdravljamo pobudo Evropske komisije, da naslovi problem naraščajočega presežka emisijskih kuponov. Vendar back-loading, princip časovnega zamika prodaje pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbi, podpiramo le kot vmesni korak na poti proti širši reformi ETS, saj je potreben začasen umik 1,4 milijarde emisijskih kuponov iz avkcioniranja, slediti pa mu mora še trajen umik 2,2 milijard kuponov pred koncem 2020 v kombinaciji s povečanjem faktorja za linearno letno zmanjšanje emisij na vsaj 2,6 %. Le tako bo EU lahko stroškovno učinkovito dosegla svoje kratkoročne in dolgoročne podnebne cilje ter se izognila ujetosti v visokoogljično prihodnost.
