18. junija bo potekala najpomembnejša konferenca Komisije letos. Osredotočala se bo na vprašanje, kako nadaljevati z razogljičenjem cestnega prometa. Evropa se je zavezala k zmanjšanju emisij CO2 za 80 do 95 % do leta 2050, da bo globalno segrevanje omejeno pod 2 ° C. Dejstvo je, da je promet v tem kontekstu največji problem Evrope, saj prispeva tretjino vseh emisij CO2 v EU in je odgovoren za polovico stroškov Evrope za uvoz energentov. Določitev CO2 standardov za vozila je resnično učinkovit inštrument, ki ga imamo za reševanje problema emisij vozil, zato bi bilo neumno, da ga ne bi izkoristili, saj bi v nasprotnem primeru v zelo težek položaj potisnili nacionalne vlade.
Študija kaže preprosto dejstvo: brez standardov učinkovitosti goriva za avtomobile, dostavna vozila in tovornjake, se bodo države članice EU težko borile, da izpolnijo svoje podnebne obveznosti za 2030. V kolikor pa bo EU za 2025 določila CO2 standarde za avtomobile, kombije in tovornjake, bi lahko podnebne cilje dosegla na način, ki je dober tako za gospodarstvo kot okolje.
FOCUSOV komentar
Katarina Otrin, program mobilnost:
"Dejstvo je, da moramo na vseh področjih čim prej sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). Promet predstavlja enega od ključnih problemov v boju proti podnebnim spremembam, saj izpusti TGP iz prometa naraščajo. V Sloveniji so se do leta 2012 glede na leto 1986 povečali za 185 %, podoben trend velja tudi za ostale države EU. Večino TGP iz prometa, 99,2 %, predstavlja cestni promet. Velik delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih (31 % leta 2012) in pomanjkanje učinkovitih ukrepov za njihovo zmanjšanje, postavljajo Slovenijo v neprijeten položaj za dosego sprejetih obveznosti za zmanjšanje TGP.
Do 2030 bomo morali v prometnem sektorju zmanjšati emisije za 30 % v primerjavi z 2005. Da bomo to dosegli, bomo morali sprejeti vrsto ukrepov – tiste najpomembnejše, ki bodo prispevali k spremembi načina prevoza (prehod iz netrajnostnih oblik mobilnosti na trajnostno obliko = iz avta na javni prevoz, kolo; iz cestnega tovornega prometa na železniški tovorni promet …) ter vzporedne ukrepe, ki bodo cestni promet naredili čistejši. Tukaj pa ima ključno vlogo zmanjšanje izpustov iz vseh cestnih vozil, zato je določitev čim ambicioznejših CO2 standardov za nova vozila za leto 2025, nujno. Študija organizacije Transport & Environment je velik doprinos k razumevanju, kaj bi v kontekstu energetske varnosti, gospodarstva, konkurenčnosti in zmanjševanja TGP pomenilo določitev standardov učinkovitosti porabe goriva vozil. Njena ključna sporočila so:
– določitev CO2 standardov za nove avtomobile, dostavna vozila in tovornjake do leta 2025, je ključna za dosego ciljev 2030;
– ključnega pomena je tudi leto uvedbe strožjih standardov – čim prej tem boljše (potrebno je kar nekaj časa, da se pozna učinek novih avtomobilov v celotni floti);
– potrebno je zajeziti tudi izpuste tovornih vozil (v kolikor jih ne bomo, bodo te do leta 2030 naraščale oziroma se ne bodo zmanjšale)
Ukrepi, opisani v študiji, ne bi le pomagali izpolniti cilje za 2030, ampak bi tudi prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest, zagotavljanju koristi za gospodarstvo in energetske varnosti.
Slovenija ima na področju zmanjševanja izpustov iz prometa velike probleme: javni prevoz, ki veliko pripomore k zmanjšanju TGP, ni dovolj konkurenčen, da bi lahko prevzel večji delež voznikov avtomobilov, tovorni promet pa bo glede na hitrost izboljšav železniške infrastrukture še dolgo obremenjeval slovenske ceste in predvsem ozračje. Slovenija bi zato z določitvijo CO2 standardov za nova vozila veliko pridobila. Ne zgolj zaradi tega, ker bi bil to za Slovenijo najcenejši in najenostavnejši način za zmanjšanje TGP, v Sloveniji je tudi veliko podjetji, ki razvijajo inovativne rešitve za avtomobilsko industrijo, ki pa bi s tem prejela zagotovilo za nadaljnji obstoj in nova delovna mesta."
[1] Zmanjšanje EU emisij iz prometa za 30 % v primerjavi z letom 2005: v zmanjšanje emisij iz prometa bi bilo potrebno vložiti trud enakovreden ostalim ne-ETS sektorjem, predvsem sektorju zgradb in kmetijstva.
