Slovenijo sta na povabilo Focusa v okviru evropske turneje projekta OurFood OurFuture obiskala gosta iz Brazilije, Carlos Eduardo Silva in Natália Suzuki, strokovnjaka na področju delavskih pravic in okoljskih vplivov plantaž in obratov za surovine, ki jih uvažamo v Evropo in jih vsakodnevno trošimo.
Njun obisk je bil namenjen osvetlitvi povezave proizvodov, ki se vsakodnevno znajdejo na naših krožnikih do držav globalnega juga, od koder ti proizvodi prihajajo in kjer se v imenu njih in naše potrošnje dogajajo kršitve delavskih pravic, zdravju in življenju nevarne bivanjske razmere, uničevanje gozdov, uporaba pesticidov, ki so v EU prepovedani, migracije in še kaj.
Obisk je potekal v dnevih, ki so na mednarodni ravni posvečeni pomembnim temam, ki se navezujejo na naše vsakodnevno prehranjevanje:
- oktober – svetovni dan hrane
- oktober – svetovni dan boja proti revščini
- oktober – dan boja proti suženjstvu
Gosta sta se udeležila dogodka »Koga brigajo sužnji na brazilskih plantažah?« – prepletenost delavskih in okoljskih bojev na naših krožnikih, ki ga je Focus organiziral v sodelovanju z Delavsko svetovalnico, sestala pa sta se tudi s predstavniki civilne družbe, mladimi in novinarji.
Suženjsko delo in sporne okoljske prakse zaznamujejo pomemben del proizvodnje hrane v Braziliji
Produkti, ki so rezultat tovrstnih spornih poslovnih praks, so prisotni tudi na evropskih in slovenskih trgovskih policah. Čeprav Brazilija ni med najpomembnejšimi dobaviteljicami hrane za EU, pa je izrednega pomena pri določenih proizvodih. Tako je denimo 40 % v Braziliji pridelane kave in 50 % tam izdelanega pomarančnega soka izvoženega v Evropo.
Brazilija je največja svetovna uvoznica pesticidov. Uporabljajo preko 1600 pesticidov, od katerih je 40 % v EU prepovedanih. Leta 2018 naj bi EU agrokemična industrija izvozila več kot 80.000 ton pesticidov, ki so v EU prepovedana. Pesticidi zastrupljajo delavce v kmetijstvu, škodijo biodiverziteti in se na koncu tudi delno vrnejo v Evropo k kmetijskimi produkti. Mi tako obdelane pomaranče nato zaužijemo v obliki pomarančnega soka.
- V Brazilski Amazoniji živi skoraj 30 milijonov ljudi in več kot 90 milijonov krav.
- 90 % deforestacije povzroča živinoreja.
- V zadnjih 4 letih (mandat Bolsonara) je ilegalne deforestacija kar za 57% več (kar za 150 % več na področjih staroselskih skuponosti).
- V letu 2021 je bilo posekanih 144,8 milijonov dreves -1,5 milionov na dan, 17 vsako sekundo.
Zelo pereč problem je suženjsko delo na plantažah. O suženjskem delu v Braziliji poročajo v dejavnostih, kot so reja živine in drugi kmetijski sektorji, gozdarstvo, rudarstvo in gradbeništvo. Od leta 1995 so oblasti iz suženjskih razmer rešile več kot 57.000 delavcev. 60 % od 2,5 MIO delavcev nima pogodb, nadomestil za bolniške odsotnosti, ne bodo prejemali pokojnin. Izkoriščani delavci živijo v grozljivih razmerah – namesto v posteljah spijo na trdih deskah, pred vremenskimi vplivi so zaščiteni le s plastično ponjavo, pogosto nimajo sanitarij, dostopa do vode in hrane, če že pa zelos labe kakovosti. Vodo pogosto pijejo iz odslužene embalaže pesticidov.
“Delavce v sprejmanje prislinega dela silijo razmere, saj žal nimajo izbire, ker so lačni. Pogosto dostopa do hrane in vode na plantažah sploh nimajo, če pa že je le-ta slabe kvalitete. Velikokrat so hrano zase prisiljeni kupiti od lastnikov, celo po višji ceni”, je situacijo delavcev orisal Cadu.
Foto: Polona Avanzo
Reporter Brasil razkril sporne prakse tudi v verigi s hitro hrano McDonald’s
Natália Suzuki je predstavila poročilo Repórter Brasil “McDonald’s: The Footprints of a giant”, ki razkriva konkretne primere kršitev, ki so se zgodile v dobavni verigi podjetja McDonald’s z mesom, kavo, pomarančnim sokom ter sojo, ki se uporablja za izdelavo krme za piščance v McDonald’su. Ti proizvodi se znajdejo na menijih verig s hitro prehrano po vsem svetu. Kršitve se nanašajo na uporabo pesticidov, ki so v EU prepovedani, deforestacijo oz. uničevanjem Amazonskega gozda, kršenjem človekovih pravic in konflikotv zaradi kmetijskih zemljišč.
“Dobavne verige s hrano nas na mednarodni ravni zelo povezujejo, saj imajo vpliv na ljudi širom sveta. Zaradi vseh teh spornih praks (op. suženjsko delo, kršitve človekovih pravic, deforestacija, uporaba nedovoljenih in nevarnih pesticidov) v Braziliji se dobavne verige do Evrope zelo umažejo. Ljudje tega ne vedo”, poudarja Natalia in dodaja: “Vsak bi moral razmisliti, kaj uživa in kako, kdo je pridelal njihovo hrao, ali poznajo izvor,.. Zavedati se moramo odgovornosti, ki jo imamo – tako kot potrošniki, kot volivci.”
Organizacija Repórter Brasil raziskuje kršitve človekovih pravic in ogrožanje okolja. S spremljanjem dobavnih verig velikih gospodarskih sektorjev povezuje kršitve na terenu z glavnimi nacionalnimi in mednarodnimi blagovnimi znamkami.
Foto: Polona Avanzo
Pravice potrošnikov so postale pomembnejše od pravic delavcev
Migracije so zelo prepletene z delavskimi razmerami, saj največ ljudi migrira zaradi dela. V Braziliji so te migracije interne, pri nas na delo prihajajo delavci iz drugih držav, smo slišali od vodje Delavske svetovalnice Gorana Lukića, ki je izpostavil, da vidi zelo veliko podobnost v načinih dela in obnašanja korporacij.
“Menim, da se moramo povezati – ne le delavci, vsi ljudje – in zatevati boljše razmere delavcev.” in dodal: “Pravice potrošnikov so postale pomembnejše od pravic delavcev. Absurdno je, da hipstrsko trgovino s trajnostno hrano gradijo delavci, ki so jim bile kršene človekove pravice.”
Poudaril je tudi nujnost varovalk na vseh točkah in kot prmer dobre prakse izpostavil mesto Kopenhagen, kjer se vsa javna naročila pregleduje tudi z vidika delovnih pogojev. Lukićevem mnenju, da so pravice potrošnikov postale pomembnejše od pravic delavcev, sta se pridružila tudi sogovorca iz Brazilije.
Več informacij o govorcih
Natália Suzuki je raziskovalka družbenih realnosti brazilskega podeželja in prihaja iz organizacije Reporter Brasil. Je raziskovalka, novinarka in doktorska študentka političnih ved, predvsem na področju politik, ki se borijo proti suženjskem delu. Je poznavalka problematike deforestacije, problemov masovne živinoreje in okoljskih vplivov dobavnih verig, ki segajo do potrošnikov v EU.
Carlos Eduardo Silva je odvetnik in aktivist, aktiven v sindikalnih gibanjih kmečkih delavcev že od leta 2005. Je svetovalec Nacionalni zvezi delavcev v kmetijstvu (National Confederation of Rural Workers and Salaried Workers – CONTAR) in je poznavalec brazilskega ruralnega vsakdana. Že 10 let je vpleten v izobraževalne aktivnosti za delavce v kmetijstvu v povezavi s suženjskim delom, aktivno zagovarja človekove pravice in izvaja monitoring dobavnih verig.
Dokumenti
From Brazilian Farm to European Tables (poročilo Repórter Brasil, v ANG)
“McDonald’s: The Footprints of a Giant” (poročilo Repórter Brasil, v ANG)
PPT Predstavitev Natálie Suzuki (v ANG)
PPT Predstavitev Carlosa Eduarda Silve
Women Wage Workers in Rural Brasil (2022 edition, Contar – v ANG)
Attempts at dismantling and setbacks in the slave labor fighting system in Brazil (v ANG)
Certification and Due Diligence (Carlos Eduardo Silva, v ANG)
