Ljubljana, 30. maj – Udeleženci posveta Javni denar za javno dobro: Boljše načrtovanje infrastrukture za bolj učinkovito porabo javnega denarja so danes ocenjevali, ali se v Sloveniji lotevamo res potrebne infrastrukture ter ali odločitve o gradnji infrastrukture sprejemamo dovolj strateško. Ugotovili so, da mora izbira infrastrukturnih projektov temeljiti na resničnih potrebah družbe, poleg tega pa morajo izbrani projekti najbolj ekonomično ter družbeno in okoljsko trajnostno nasloviti te potrebe.
Javna infrastruktura naj bi služila potrebam širše javnosti, vendar pa infrastrukturni projekti pogosto, tako v tujini kot v Sloveniji, niso zasnovani s tem namenom. Včasih nastanejo kot posledica pritiska vlagateljev, pogosto gre za iskrene, toda zgrešene ali napačne poskuse reševanja resničnih težav, včasih pa so rezultat nečimrnosti. Neredko gre za kombinacijo vsega skupaj. Posledično se v Sloveniji srečujemo s primeri, ko se za gradnjo javne infrastrukture namenja občutno prevelika količina javnega denarja.
»Strateški projekti so običajno vse prej kot strateški. Države le redko zagotovijo prepričljive dokaze o upravičenosti izvedbe teh projektov. Javna posvetovanja, če do njih sploh pride, so organizirana v zelo poznih fazah projektov, ko je že sprejeta odločitev o izvedbi. Še vedno pri investicijah prevladujejo okoljsko škodljivi projekti, čeprav je na voljo denar tudi za trajnostne opcije. Postopki javnih naročil še vedno redno vzbujajo pomisleke,« je Lidija Živčič iz društva Focus uvodoma povzela ugotovitve poročila Javna infrastruktura v jugovzhodni Evropi – v čigavem interesu?.
Panelisti so se na posvetu dotaknili problematike prometne infrastrukture. Dr. Pavel Gantar, politik, sociolog in publicist, je poudaril: »Eden od ključnih problemov pri načrtovanju in izgradnji javne infrastrukture je problem prioritet in političnega odločanja. Ključen problem postavljanja prioritet je dominantnost neposrednih problemov in interesov (cestni zastoji, prometna gneča), ki vodijo v »začarani krog« gradnje dodatne istovrstne infrastrukture (še več cest), nad strateškim razmislekom o izgradnji infrastrukture, ki vključuje spremembo modalitet in načinov reševanja aktualnih problemov.«
»Odkar je strateško načrtovanje prometa in prometne infrastrukture prešlo iz rok prostorskih načrtovalcev v domeno infrastrukturnih direkcij in upravljavskih družb, nimamo več nikogar, ki bi skrbel za strateški pogled na promet in prostor ter na javni interes,« je še izpostavil dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Po njegovih besedah sta pri tradicionalnem načrtovanju osrednja cilja pretočnost in hitrost, pri celostnem pa dostopnost in kakovost.
Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, pa je ob tem opozoril: »V Sloveniji še vedno prevladuje ideja grajene infrastrukture in miselnost, da če nismo uporabili betona ali asfalta, potem že ne gre za pravi projekt. A danes potrebujemo popolnoma drugačen pristop in drugačne naložbe.«
Udeleženke in udeleženci posveta so se strinjali, da je koncept okoljske trajnosti potrebno obravnavati resno, in ne le v smislu »nekoliko manjše škodljivosti kot sedanje stanje«. Nujna so javna posvetovanja, ko so odprte še vse možnosti sprememb projektov. Proces mora biti pregleden in smiseln, predstavniki javnosti, nevladne organizacije in neodvisni strokovnjaki pa morajo imeti enake možnosti za sodelovanje kot predstavniki industrije.
Pod črto posveta v društvu Focus dodajamo, da bi bilo treba pri načrtovanju infrastrukture v Sloveniji več pozornosti nameniti lokalnim projektom, posvet pa je tekom razprave izpostavil tudi, da bi morali biti načrtovalci in odločevalci bolje ozaveščeni o pomenu celostnega načrtovanja. Trenutno je v Sloveniji načrtovanje javne infrastrukture izrazito sektorsko, izobraževalni sistem ne zagotavlja celostnih prometnih načrtovalcev, tako da še vedno izrazito načrtujemo skozi sektorske inženirske rešitve. Da bo načrtovanje infrastrukture potekalo na res celostni ravni, je ključno izobraževanje vseh, ki so vključeni v načrtovalni proces. Več pa v priporočilih.
Program posveta: http://focus.si/javni-denar-za-javno-dobro-ali-javno-infrastrukturo-nacrtujemo-na-nacin-ki-zagotavlja-optimalno-rabo-javnih-financ/
Študijo Javna infrastruktura v jugovzhodni Evropi – v čigavem interesu? (v angleškem jeziku) najdete tukaj: http://wings-of-hope.ba/wp-content/uploads/2018/04/Public-infrastructure-in-southeast-Europe-in-whose-interest.pdf
Sporočilo za javnost je pripravljeno v sklopu projekta »CSOs as equal partners in monitoring public finance« s finančno podporo Evropske unije in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Vsebina je v domeni organizatorjev in izvajalcev dogodka in v nobenem primeru ne odraža mnenja ali uradnih stališč finančnih podpornikov projektov.
.
