Ljubljana, 12. februar 2020: Skupina štirih organizacij (Focus, Greenpeace Slovenija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera) opozarja, da vlada Marjana Šarca v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) ignorira največji posamezni vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji – TEŠ. Trenutni vladni predlog dopušča kurjenje premoga še desetletja in se zanaša na “čudežni preboj” tehnologije za skladiščenje in shranjevanje ogljika po letu 2035. Organizacije pozivamo vlado Marjana Šarca, da v skladu z opozorili znanosti v nacionalni podnebni načrt vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030. Dokument je v javni obravnavi do 16. februarja.
Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj komentira:
Vlade, ki resno naslavljajo podnebno krizo, napovedujejo zapiranje termoelektrarn na premog do leta 2030. Naša načrtuje kurjenje premoga vse do leta 2050. Po 1,4 milijardni investiciji v izgradnjo TEŠ 6, bi bili sedaj pripravljeni vložiti še vsaj dodatnih 260 milijonov za namestitev tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS). In to kljub zavedanju, da CCS zmanjša učinkovitost proizvodnje in da je shranjevanje CO2 v Sloveniji prepovedano, kar postavlja takšno potencialno investicijo pod še dodaten finančni vprašaj. Ne smemo zanemariti pa tudi dejstva, da TEŠ že od leta 2012 poskuša dokazati, da je na CCS pripravljen, pa mu v osmih letih to še vedno ni uspelo.
Katja Huš, predstavnica organizacije Greenpeace Slovenija, dodaja:
Če je to odgovor premierja Marjana Šarca in ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, kako bo Slovenija v naslednjih letih zmanjšala izpuste C02, se moramo čuditi. Kako lahko politiki govorijo o reševanju podnebne krize in pri tem “pozabijo” na našo največjo termoelektrarno na premog? Vsakršni načrti o razogličenju, ki dopuščajo kurjenje premoga do sredine stoletja, so leporečje. Načrt bo sprejela vlada Marjana Šarca in glede na pomembnost dokumenta ta ne bi smel prelagati odgovornosti na jutrišnje vlade, temveč bi moral vsebovati jasno politično zavezo za opuščanje premoga v Sloveniji v naslednjih 10 letih.
Senka Šifkovič Vrbica, strokovnjakinja za okoljsko pravo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC:
Pravico do zdravega življenjskega okolja zagotavlja država. Ve se, kakšne obveznosti smo kot država prevzeli s podpisom Pariškega sporazuma in tudi, koliko CO2 globalno lahko še izpustimo v ozračje do varne meje globalnega segretja za 1,5°C glede na predindustrijsko dobo. Za zagotovitev pravice do zdravega življenjskega okolja mora država ravnati z dolžno skrbnostjo. To pomeni, da mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da bodo predvidene posledice ukrepanja privedle vsaj do mednarodnopravno zavezujočih ciljev zmanjšanja izpustov TGP. Opuščanje rabe fosilnih goriv na največji kurilni napravi je torej eden prvih potrebnih ukrepov NEPN.
Andrej Gnezda, predstavnik okoljske organizacija Umanotera, pa je sklenil:
Spogledovanje z dragimi in nepreverjenimi rešitvami kot so zajem ogljika ali načrti o sosežiganju odpadkov, ki jim lokalni prebivalci močno nasprotujejo, zgolj podaljšuje negotovost vseh, ki živijo in delajo v tem okolju. Politiko nerealnih idej je potrebno presekati in pripraviti načrt, kako na pravičen in socialno vzdržen način opustiti kurjenje premoga in drugih fosilnih ali drugače umazanih energentov v TEŠ-u.
Svetovna znanstvena skupnost je v prelomnem poročilu Združenih narodov »Posebno poročilo o 1.5°C« ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno emisije do leta 2030 praktično prepoloviti in porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini. Evropske države oz. države OECD, vključno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje – najkasneje do leta 2030. Pravočasno zapiranje premogovne proizvodnje je oznanilo že 11 držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Švedska, Velika Britanija), pri čemer jih večina meri na zaprtje premogovnih elektrarn do leta 2025.
Izmed 28-ih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU v lanskem letu poslati v Bruselj, je bil najslabše pripravljen prav slovenski. Manjkalo mu je ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050. Zadnji osnutek NEPN, ki je trenutno v javni obravnavi, se ne razlikuje bistveno od pretekle verzije. Po mnenju organizacij nas vladni načrti odmikajo od ciljev in ukrepov, s katerim bi Slovenija zadostno prispevala pri omejevanju globalnega segrevanja na 1,5°C. Cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki mu domnevno sledi NEPN, ni dovolj ambiciozen. Še posebej glede na hitrejše ogrevanje Slovenije bi moral biti nacionalni cilj ogljična nevtralnost do leta 2040. Prav tako je nezadosten cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 (glede na leto 1990) – da bi imeli možnost omejevanja segrevanja na 1,5°C, bi morala Evropska unija ta cilj dvigniti na 65 %.
