Trenutno potekajo zadnja pogajanja pred sprejetjem končnega besedila evropske zakonodaje, ki bo postavila cilje zmanjšanja emisij CO2 novo prodanih tovornjakov. Kljub postavitvi minimalnih standardov za razogljičenje sektorja pa obravnavan predlog dopušča vrzeli, ki utegnejo spodkopati smelost nove zakonodaje.

Ministri za okolje so oktobra podprli cilje glede zmanjšanja emisij CO2 za novo prodane tovornjake, ki ga je predlagala Evropska komisija. Proizvajalci bodo morali leta 2030 zmanjšati povprečne emisije novih tovornih vozil za 45 %, do leta 2035 za 65 % in do leta 2040 za 90 %. To je vsekakor pomemben korak k okolju prijaznejšim tovornim vozilom, a bi bilo smiselno postaviti višji cilj zmanjšanja za leto 2030.  S tem bi dali jasen signal trgu in odločno usmerili evropske proizvajalce vozil k brezemisijskim vozilom, da bodo lahko konkurenčni tujim proizvajalcem, ki vstopajo na trg EU, kot so Tesla in kitajski proizvajalci.

90 % zmanjšanje emisij do leta 2040 je novembra potrdil tudi Evropski parlament, a je hkrati tudi sprejel vrzeli, ki utegnejo spodkopati smelost nove zakonodaje. Glasoval je za vrzel, ki dopušča uporabo sintetični goriv in celo okolju škodljivih biogoriv iz palmovega in sojinega olja, ki jih definira kot podnebno nevtralna.

O škodljivosti netrajnostjo pridelanih biogoriv, še posebej tistih pridelanih iz palmovega in sojinega olja, na Focusu redno opozarjamo. Postavljanje visokih ciljev za trajnostno pridelana biogoriva pa je prav tako nesmiselno, saj jih je zaradi omejenosti smiselno uvajati le v sektorjih, ki nimajo drugih možnosti za razogljičenje, kot sta na primer letalstvo in ladijski promet.

Sintetična goriva so prav tako neugodna, saj zaradi dragega postopka pridobivanje dvigujejo skupne stroške lastništva tovornega vozila za 50 %. Za razliko od baterijskih električnih tovornjakov ta goriva še vedno oddajajo strupena onesnaževala zraka, ki škodijo zdravju ljudi. Tako biogoriva kot tudi sintetična goriva pa omogočata, da bodo v naslednji desetletjih tovornjaki na fosilni pogon še naprej vstopali v vozni park in ohranjali povpraševanje po fosilnih gorivih. To lahko označimo še kot en poizkus naftnih in plinskih podjetij, da ohranjajo pri življenju motorje z notranjih zgorevanjem.

V okoljski organizaciji Focus pozivamo okoljske ministre EU in Komisijo, naj še naprej nasprotujejo vrzeli, ki bi omogoča prodajo dizelskih tovornjakov dlje, kot je to potrebno.

Parlament in Svet EU bosta zdaj začela pogajanja o končnem zakonu, ki naj bi bil sprejet v začetku prihodnjega leta.