Ljubljana, 7. november 2025 – Vlada Republike Slovenije je včeraj podprla trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur (Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in Argentina), ki bi omogočil uvoz ogromnih količin mesa, soje, sadja in žit iz Južne Amerike – pridelanih s pesticidi, ki so v EU že dolgo prepovedani. Iz EU pa bi v države Mercosur pošiljali več avtomobilov in agrokemikalij, tudi takšnih, ki so v EU prepovedane. Podpora slovenske vlade je bila sprejeta kljub opozorilom mladih, kmetov, potrošnikov, zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov, ki se že več mesecev vrstijo na obeh straneh oceana. Tudi evropska varuhinja za človekove pravice je opozorila na netransparentnost pogajanj, ki jih je vodila Evropska komisija, vse argumente proti pa odločevalci redno zavračajo v imenu gospodarske varnosti in konkurenčnosti. V procesu odločanja o stališču Slovenije je zdaj na vrsti državni zbor, ki ima priložnost, da postavi v ospredje ljudi in naravo ter sporazum zavrne.

Okoljska organizacija Focus, Zveza slovenske podeželske mladine, Mladinski svet Slovenije in Greenpeace Slovenija so v preteklih mesecih že večkrat pozvali pristojne, da naj Slovenija zavrne trgovinski sporazum EU-Mercosur – predvsem zaradi pričakovanega negativnega vpliva na kmete v Sloveniji, kakovost in varnost hrane na trgovinskih policah, človekove pravice in okolje, izsekavanja deževnega gozda in izpustov toplogrednih plinov, ki jih bo po oceni številnih študij povzročil ta trgovinski sporazum.

Slovenska vlada argumente proti zavrača rekoč, da bodo ekonomski učinki trgovinskega sporazuma pozitivni za Slovenijo, ter da vključuje primerne varovalke za zaščito slovenskih kmetov, okolja, človekovih pravic in kakovost hrane na naših krožnikih. Vendar argumenti, ki jih delijo, po navedbah kmetov ne nudijo zadostne zaščite konkurenčnosti evropskih in slovenskih kmetov, medtem ko mehanizmi za zaščito ljudi in narave po preteklih izkušnjah v praksi nimajo zob. Funkcija navedenih zaščit na papirju je tako bolj upravičiti podpis sporazuma, ki zagotavlja le ekonomske interese enega dela evropske industrije.

Rebeka Mlakar, strokovna sodelavka v Mladinskem svetu Slovenije, poudarja: “Gospodarski interesi ne smejo prevladati nad pravico do zdravega okolja in dostojnega življenja. Pri Mladinskem svetu Slovenije prepoznavamo, da tovrstni prostotrgovinski sporazumi, ki ogrožajo lokalno pridelavo hrane in pospešujejo podnebne spremembe, ogrožajo tudi prehransko varnost in pravice mladih danes in v prihodnosti.”

Elena Lunder, strokovna sodelavka v okoljski organizaciji Focus, opozarja: “Ko pride do varovanja okolja in človekovih pravic ne moremo v imenu ekonomskih interesov v nedogled nabirati dolga, ki naj bi ga reševale prihodnje generacije. Trgovinski sporazum EU-Mercosur bo prispeval k večji proizvodnji izdelkov, ki so povezani s krčenjem primarnih gozdov, onesnaževanjem voda in prsti v državah Mercosur, ter otežil kmetovanje v Sloveniji. Predvidene varovalke so v primerjavi s tveganji, ki jih sporazum prinaša, le črka na papirju. Ekonomski dobiček v nobeni obliki ne more popraviti škode naravi ali povrniti izumirajočo tradicijo kmetovanja v Sloveniji.”

Andreja Grobiša, generalna sekretarka Zveze slovenske podeželske mladine, dodaja: “Slovenski trg žal ni zasnovan tako, da bi domačo hrano ohranili doma; nagrajuje se namreč ceno, ne porekla. Sporazum Mercosur to logiko še bolj krepi – v ospredje postavlja najnižjo ceno, ne pa kakovosti, trajnosti ali pravičnosti. Potrošnik bo izbiral med cenejšim uvozom in domačim pridelkom, in trg se bo nagibal k prvemu, dokler bomo dopuščali, da bližina nima vrednosti.”

V nadaljevanju podpisane organizacije odgovarjajo na nekatera zagotovila vlade, ki imajo trhle temelje in bi jih moral državni zbor zelo pozorno obravnavati.

Vpliv na kmete:

  • Vlada zagotavlja, da je Evropska komisija v odziv skrbi kmetov v začetku oktobra napovedala dvostranski zaščitni mehanizem, ki naj bi bil sprejet v obliki posebnega akta.

To, da je Evropska komisija predlog za zaščitni mehanizem napovedala šele 7. oktobra 2025, več kot leto po tem, ko je že podpisala okvirni sporazum z državami Mercosur, samo po sebi kaže, da zaščita konkurenčnosti evropskih kmetov ni bila tema pogajanj, ki so potekala več let. O predlogu samem pa še vedno vemo zelo malo. Ne vemo, kakšne vrste akt bo in ne vemo, kako naj bi se izvajal. Poleg tega evropska veja mednarodnega gibanja kmetov La Via Campesina (ECVC) opozarja, da je predlagani mehanizem neprimeren. Mehanizem naj bi v primeru hkratnega 10% znižanja povprečne cene nekega produkta v EU in 10% višjega uvoza tega produkta začasno (za dve leti) ustavil preferenčne pogoje sporazuma za ta uvoz. ECVC opozarja, da ima ukrep le makroekonomsko podlago, a ne upošteva regionalnih pogojev in posebnosti po EU. V primeru, da cene res padejo za 10%, bo do trenutka, ko mehanizem začne delovati, veliko (predvsem manjših) kmetov že prisiljeno zapreti svoje kmetije. Po drugi strani pa je tudi možno, da so vplivi povečanega uvoza izdelkov z nižjimi cenami bolj časovno ali geografsko lokalizirani. V Sloveniji se lahko na primer spomnimo škode, ki so jo utrpeli slovenski kmetje, ko so bile uvožene velike količine krompirja iz Egipta ravno v času pobiranja krompirja in to v regiji, ki je bila s krompirjem samozadostna. Kmetje so morali ali sprejeti nižja plačila ali oditi s trga. Glede na to, da smo priča drastičnem upadu števila malih in srednjih kmetij v EU in Sloveniji, si tega ne moremo privoščiti. Poleg tega se, če EU ali država Mercosur meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga stranka, ogroža njene prednosti in omejuje trgovino med stranema, lahko zahteva arbitraža.

  • Vlada zagotavlja tudi, da si bo Evropska komisija prizadevala za pravičnejše konkurenčne pogoje za kmetijstvo.

To je Evropska komisija tudi zapisala v »Viziji za kmetijstvo in prehrano«, vendar gre za jalovo obljubo, saj dosedanje izkušnje kažejo, da se tudi že sprejete zaveze rušijo. Zgolj obljube za bodoča prizadevanja ne morejo biti zagotovilo, ko govorimo o preživetju kmetij in prehranski varnosti.

  • Vlada se naslanja tudi na finančno poplačilo morebitne škode kmetom. V okviru novega večletnega finančnega okvira so predvidena finančna sredstva v primeru, da bi trgovinski sporazum škodljivo vplival na kmetijstvo v EU.

Tudi o tem ukrepu še nimamo konkretnih informacij. Temelji na predvidevanjih, zato se kmetje ne morejo zanašati nanj. Poleg tega pa že sedaj vemo, da je v predlogu večletnega finančnega okvirja v primerjavi s preteklimi leti namenjenih manj sredstev podpori kmetijstva in v njem ni predlagana nobena oblika regulacije trga za zaščito kmetov. Ne vemo, koliko sredstev naj bi bilo namenjenih za pokritje negativnih vplivov trgovinskega sporazuma, kakšni bodo pogoji za upravičenost kmetov, kakšna je časovnica in ali bo vse to vzpostavljeno pravočasno. Glede na to, da so pogajanja o sporazumu potekala več let, da končno besedilo obstaja že od septembra 2024 in da naj bi se države članice o svojem stališču odločale že v naslednjem mesecu (v Sloveniji odločanje že poteka), je takšna negotovost nedopustna.

Kmetijstvo ni zgolj konkurenčna gospodarska dejavnost, temveč temeljna in dolgoročna družbena funkcija, ki zahteva stabilnost, kontinuiteto in medgeneracijsko vzdržnost. Ko kmet propade zaradi nepoštenih tržnih pogojev, mu enkratna kompenzacija ne more nadomestiti izgube – ne le materialne, temveč tudi izgube znanja, infrastrukture in lokalne prehranske varnosti. Prekinitve v kmetovanju imajo trajne posledice tako za kmete in njihove družine kot tudi za razvoj krajine in prehransko suverenost.

Kakovost hrane:

  • Vlada zagotavlja, da sporazum ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev, ter da se je Evropska komisija zavezala, da bo povečala število revizij in pregledov v tretjih državah ter okrepila nadzor na terenu.

Podpisnike skrbi predvsem to, da bo sporazum vodil do povečanega uvoza izdelkov iz držav, kjer je dovoljena uporaba pesticidov in drugih snovi, ki so v EU prepovedani. Raziskave kažejo, da je že pod obstoječimi sanitarnimi in fitosanitarnimi zahtevami ter carinskimi postopki v EU vstopi večja količina sadja in zelenjave s sledmi prepovedanih pesticidov. Evropska komisija napoveduje ukrepe za uskladitev proizvodnih standardov, ki naj bi bili objavljeni še v letu 2025, a o tem ni še nič javno znanega. Enako je Evropska komisija že obljubila pred petimi leti v sklopu strategije o kemikalijah, kar še do danes ni bilo izvedeno. Kot pri prostovoljnih zavezah Komisije za zaščito konkurenčnosti kmetov, prostovoljne zaveze za več revizij niso dovolj, ko govorimo o varnosti hrane.

Povečanje izsekavanja deževnega pragozda:  

  • Vlada se zanaša na pravne zaveze za ustavitev krčenja gozdov. 

Kot so že opozorili v preteklosti, analiza Institute Veblen ocenjuje, da bi sporazum EU-Mercosur krčenje deževnega gozda povečal za 25 %. Ker je jasno, da bo povečana proizvodnja goveda, soje in koruze v državah Mercosur močno povečala pritiske na gozdove, so države podpisnice v ta sporazum dodale pravno zavezo za ustavitev krčenja gozdov. A ta pravna zaveza ne dosega že obstoječe zaveze v Braziliji, da preprečijo vse izsekavanje primarnega gozda do leta 2030, ne obvez EU pod Uredbo o uvoženi deforestaciji (EUDR). Države podpisnice se namreč zavezujejo, da bodo šele leta 2030 začele izvajati ukrepe za preprečevanje deforestacije. Ob tem deforestacija po vsej verjetnosti ni eden od ključnih elementov, ki bi sprožil sankcije v sklopu sporazuma. Taka pravna zaveza je zgolj črka na papirju. Tudi če EUDR razumemo kot eno od varoval proti deforestaciji, trenutni trendi nakazujejo tudi morebitni zamik veljavnosti za eno leto. Poleg tega so Argentina, Paragvaj in Brazilija v EUDR ravno zaradi trgovinskega sporazuma opredeljene kot države z zgolj standardnim nivojem tveganja. Čeprav se zaradi izvoznih produktov v vseh treh državah izjemno hitro krčijo gozdovi.

Intenzifikacija podnebnih sprememb:  

  • Vlada zagovarja zadostnost vključitve Pariškega sporazuma ter možnost začasne odpovedi sporazuma Mercosur, če katera od držav odstopi od Pariškega sporazuma. 

A dejstvo je, da bo trgovinski sporazum z državami Mercosur prispeval k intenzifikaciji podnebnih sprememb s povečanjem proizvodnje trgovine z blagom, ki ima visok ogljični odtis, ob tem pa bo povečano krčenje gozdov, kar tudi povzroča povečane izpuste toplogrednih plinov.

Res je, da je del sporazuma tudi pogoj, da morajo biti vse države članice podpisnice Pariškega sporazuma, ter da v primeru, da katera odstopi, to lahko vodi do začasne prekinitve sporazuma. A Pariški sporazum nima mehanizmov zagotavljanja skladnosti in posamezna država lahko sporazum podpiše, a ga ne izvaja brez kakršnihkoli posledic. Tak primer je Argentina, kjer predsednik Javier Milei ne verjame v podnebne spremembe, a je vseeno podpisnica Pariškega sporazuma.

Zaščita človekovih pravic:

  • Po zagotovilih vlade so osnovne zaščite človekovih pravic in demokratičnih načel, ki so ponavadi vključene v trgovinske sporazume, ki jih sklepa EU, prisotne tudi v temu.
  • Kršitev splošnih načel, kamor sodijo tudi človekove pravice, pa naj bi omogočala uveljavite »ustreznih ukrepov«, ki vključujejo delno ali popolno začasno prekinitev izvajanja sporazuma z državami Mercosur.

Kljub zapisani zaščiti v več trgovinskih sporazumih in ničkoliko dokazov kršenja človekovih pravic in okoljskih standardov, so ukrepi sproženi le izjemoma. Poglejmo samo primer sporazuma z Izraelom, kjer drugi člen trgovinskega sporazuma omogoča, da se na podlagi kršitev človekovih pravic ene od podpisnic uvede sankcije. Po dveh letih dokumentiranih kršitev človekovih pravic in izvajanja zločinov proti človeštvu s strani Izraela EU te možnosti ni koristila. Poleg tega je za vzpostavitev sankcij v sklopu trgovinskih sporazumov potrebna soglasna podpora vseh držav članic EU, kar hitro postane politično vprašanje in nedosegljiv ukrep.

Vlada poudarja, da na sporazum gleda z vidika trenutnih geopolitičnih in geoekonomskih razmer v svetu, v kontekstu gospodarske moči EU ter gospodarske varnosti. Tudi evropska ocena vplivov je bila fokusirana na vidik konkurenčnosti gospodarstva. Podpisniki pa poudarjamo, da je na to vprašanje potrebno gledati širše. Dolgoročna prehranska varnost in skrb za okolje morata ostati v ospredju načrtovanja razvoja Evrope. Tega pa ne bomo mogli doseči, če bomo slovenske kmete potiskali v nekonkurenčen položaj in na rob preživetja.

Nujno je, da ohranimo zavedanje o posledicah podnebnih sprememb in krčenja gozdov, ki bodo po tej poti uničujoče. Nujno je tudi, da na sporazum gledamo z vidika ljudi, na katere bo imel neposredne negativne vplive: delavcev, ki delajo v neprimernih pogojih, ljudi, ki bodo izgubili domove in ljudi, ki bodo izgubili celo svoje življenje v obrambi svojega doma, človekovih pravic in okolja. Trenutna verzija sporazuma je odraz preteklih desetletij in ne naslavlja izzivov 21. stoletja.

Vlada je sporazum že potrdila, sedaj je na vrsti državni zbor. Podpisane organizacije pozivajo poslance in poslanke, da glasujejo v imenu ljudstva za našo prihodnost in ne le za ekonomski interes dela industrije.

 

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Zveza slovenske podeželske mladine

Mladinski svet Slovenije

Greenpeace Slovenija

———-

Kontakti za več informacij:

Elena Lunder, Focus, društvo za sonaraven razvoj: [email protected]

Zveza slovenske podeželske mladine: [email protected]

Mladinski svet Slovenije: [email protected]

Greenpeace Slovenija: [email protected]