V Sloveniji bomo morali, če bomo želeli slediti ciljem znižanja emisij toplogrednih plinov v prometu in povečati delež uporabnikov javnega potniškega prometa, posledično povečati tudi delež avtobusov v sistemu javnega potniškega prometa. Pri tem pa je zaradi onesnaženosti zraka v mestih pomembno, da čimprej preidemo na čistejša vozila, in zdaj je sploh prava priložnost za to. Države članice EU lahko namreč stroške za ozelenitev avtobusne flote predvidijo tudi v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih morajo oddati Evropski komisiji do konca aprila.

V Sloveniji je bilo v letu 2019 registriranih 196 novih avtobusov, od tega je bilo le 5 električnih. Nekoliko višji odstotek smo dosegli s hibridnimi avtobusi (plin, elektrika), še vedno pa se podjetja odločajo predvsem za dizelske avtobuse. Kakšni trendi pa so drugod po Evropi? Okoljska organizacija Transport & Environment je pripravila analizo na podlagi podatkov iz leta 2019, ki so pokazali, da je najbolj svetel primer na tem področju Danska – od skupno 98 novih avtobusov je kar 78 % električnih.

Danski sledita Luksemburg in Nizozemska s približno dvotretjinskim deležem, zaskrbljujoča pa je uvrstitev držav, v katerih so v 2019 kupili največ avtobusov. V Italiji, na Poljskem, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji in Franciji, ki predstavljajo 70 % trga avtobusov, je le 10 % novo registriranih avtobusov na elektriko ali vodik. So pa nekatere od teh držav, ki zaostajajo, že pričele ali pa napovedale ukrepe za čistejša vozila za prevoz potnikov. Nemčija, v kateri so leta 2019 kupili 2900 novih avtobusov, denimo od lani subvencionira 80 % razlike pri izbiri e-busov, Poljska pa razglasila, da bo v mestih z več kot 100 tisoč prebivalci do 2030 javni prevoz v celoti na elektriko, čemur je namenila 290 milijonov evrov.

Čisti avtobusi brez emisij so pomembni, ker prispevanju k zmanjšanju onesnaženosti zraka in blaženju podnebne krize, povzročajo manj hrupa in skozi celotno življenjsko dobo povzročijo nižje stroške. Zato morajo države članice EU v svojih načrtih za okrevanje po Covid-19 pandemiji upoštevati tudi zamenjavo fosilne flote javnega potniškega prometa z okolju bolj prijazno.

Vozila, ki jih nabavljamo sedaj, se bodo po naših cestah vozila še veliko let, zato je pomembno in najbolj racionalno, da so čista in da se že zdaj odmikamo od vozil na fosilni pogon, ki bodo morala prej kot slej z naših cest. Organizacija Transport & Environment je v ta namen izdala poročilo, v katerem so identificirali 5 najpomembnejših korakov za prehod na e-buse, začenši s politično voljo in finančno podporo, ki zajema tudi učinkovito javno naročanje.

V Focusu podpiramo elektrifikacijo prometa, vendar po ustrezni hierarhiji in na pameten način. V prvi vrsti je pomemben prehod uporabnikov iz avtomobilov na javni potniški promet, ki trenutno služi manj kot 5 odstotkom prebivalcev, v času epidemije pa je ta delež še nižji. Električni avtomobili naj bodo rezervirani le za tiste uporabnike, ki potovanj ne morejo opraviti peš, s kolesom ali javnim prevozom, medtem ko moramo na strateški ravni več pozornosti in sredstev nameniti javnemu potniškemu prometu. Ponuja se nam odlična priložnost za to. Zdaj je čas, da za boljšo infrastrukturo sistema javnega potniškega prometa načrtujemo sredstva v okviru pomoči EU in tako ubijemo dve muhi na en mah.