Umik avtomobilov iz mest prinaša trojno zmago – zmago za zrak, podnebje in lokalno gospodarstvo. Predstavljamo poročilo “Why fewer (polluting) cars in cities are good for local shops”, ki je nastalo v okviru kampanje Clean Cities Campaign (CCC)*.
Podatki, zbrani v poročilu, kažejo na učinkovitost politik, ki zmanjšujejo motorni promet v mestih. Ne le da so takšni ukrepi primerni pri zmanjševanju prevelike onesnaženosti zaradi prometa in hkrati pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb, temveč ugodno vplivajo na prodajo. Več študij dokazuje, da pešci in kolesarji sicer opravijo manjše nakupe, a jih je več. Na primer v Madridu se je za Božič v nizkoemisijski coni prodaja povečala za 8,6 % v primerjavi s 3,3 % v celotnem mestu v božičnem obdobju 2018.
Rezultati so v kombinaciji z vlaganji v infrastrukturo za aktivno mobilnost še boljši. Večje je povpraševanje po zaposlovanju v teh conah. Po podatkih iz Berna, če spremeniš parkirno mesto za avtomobile v parkirišče za kolesa, aktivni kupci zapravijo 13 % več. Gre sicer na eni strani za večjo potrošnjo, vendar vse kaže, da pešci in kolesarji kupujejo bolj lokalno, ekološko in v manjših trgovinicah na poti.
V Evropi je trenutno aktivnih več kot 250 nizkoemisijskih con (angl. Low Emission Zones – LEZ). Na primer v Bruslju bodo 1. januarja 2022 prepovedali vstop v mesto avtomobilom z oznako Euro 4, Španija in Francija pa bosta do konca 2022 oz. 2024 v vseh večjih mestih uvedli LEZ.
Poleg tega je Evropska komisija julija 2021 sprejela odločitev, da bo leta 2035 prenehala proizvajati avtomobile in kombije na fosilni pogon. Nekatere države so glede tega bolj ambiciozne, pri nas in drugih državah v srednji ter vzhodni Evropi pa obstaja bojazen, da bomo brez omejitev s Severa uvažali stare dizelske avtomobile, ki so z vidika onesnaženja zraka zelo slaba izbira.
Nizkoemisijske cone v Sloveniji
Pričakovali bi, da bo Ljubljana glede na ambicioznost ciljev v Celostni prometni strategiji na področju zmanjševanja motorne prometne aktivnosti, onesnaženosti zraka in zastojev, uvedla eno od oblik nizkoemisijskih con. Glede na število dizelskih vozil bi bila učinkovita na primer brezdizelska cona v širšem območju centra in proti ringu. Na Focusu smo s PIC-em pripravili Analizo možnosti uvedbe brezdizelskih con v mestih, ki preučuje ovire in ponuja rešitve. Predvsem smo se že veliko naučili iz neuspešnega poskusa vpeljave brezdizelskega območja v Mariboru, ki je ponudil kar nekaj (koristnih) lekcij. Sicer pa bi bilo pod črto za vpeljavo tega koncepta v prakso v slovenskih mestih potrebno le malo dobre volje tako mest kot pripravljavcev nacionalne zakonodaje.
Celotno poročilo je na voljo tukaj.
* Clean Cities je evropska koalicija nevladnih organizacij in civilnodružbenih gibanj, ki si prizadevajo brezemisijsko urbano mobilnost do leta 2030: https://cleancitiescampaign.org/about/
