Tudi letos je na Fakulteti na družbene vede potekala zdaj že peta Mednarodna poletna šola politične ekologije. Predavatelji in preko 150 slušateljev iz celega sveta so od 30.6. do 4.7. skupaj poglabljali znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti okoljske krize in zelenega prehoda ter iskali rešitev na vprašanje: kako oblikovati strategije za pravičen zeleni prehod?

Zbrali smo nekaj vtisov udeležencev in udeleženk, spodaj pa vas vabimo še k ogledu foto utrinkov iz resnično razgibanega in navdušujočega tedna.

Jeremy Lienaert, doktorski študent, École de Sciences Humaines et Sociales – Université de Mons, Belgija: “Poletne šole politične ekologije sem se letos udeležil prvič in sem navdušen nad organizacijo. Zelo je bila dobro izpeljana. Za šolo sem izvedel na spletu, ko sem poskušal najti prav takšno poletno šolo za to poletje. Sem družbeni antropolog, ukvarjam se s rekoloniziranimi starimi rudniškimi najdišči in gentrifikacijo, ki se dogaja okoli njih. Zelo mi je všeč, da je bil program poletne šole zasnovan tako, da smo imeli tudi doktorski študenti možnost govoriti o svojih raziskavah in predstaviti svoje projekte precej pomembnemu občinstvu. Vprašanja, ki so prihajala iz občinstva so bila vedno zelo zanimiva in všeč mi je, da je vladal spoštljiv odnos do vsega, kar je bilo povedano. Ta teden je bil zelo navdihujoč zame, spoznal sem veliko ljudi, ki prihajajo iz zelo različnih ozadij in področij. Mislim, da bom to dogajanje kar pogrešal, ko se vrnem domov. Še bolj po mojem okusu pa bi bilo, če bi bil program še nekoliko bolj praktično naravnan.”

Sinan Eden, aktivist iz portugalskega antikapitalističnega kolektiva Climáximo, soavtor knjige All In: a revolutionary theory to stop climate collapse: “Že dolgo nisem bil prisoten na akademskih konferencah. Pri tej sem opazil namerno prizadevanje za povezovanje akademikov in vsega, kar je zunaj te institucije. Z načini dela, z nekaterimi metodologijami in tudi s tem, kako je program zasnovan, da se reflektira in da zajema koristi. In mislim, da je to res impresivno, a je tudi zelo težko izvedljivo glede na osnovno kulturo akademske izkušnje. Vidim tudi, da v sobi reproduciramo isto odtujenost, vendar je delo v smeri, ki se ji upira, impresivno. Zelo mi je bil všeč začetek šole, ko ste združili ljudi, da bi se med seboj pogovarjali o tem, kaj počnejo in zakaj mislijo, da so te stvari pomembne. To je bil lep način, da smo dobili občutek, kdo je v sobi. Zelo je dragoceno, da so bila na programu tudi predavanja, ki so nam sicer nedosegljiva. Predavateljici iz Kitajske sta nam povedali stvari, ki so nam popolnoma nedosegljive, ker so jih popolnoma marginalizirali. Lepo bi bilo, če bi temu posvetili več časa in postavljali vprašanja, tudi neumna vprašanja. Imamo te različice realnosti, ki so nam posredovane prek različnih medijev, vendar to je le različica in zelo omejena različica realnosti. Imel sem občutek, da o tej temi ne vem ničesar. Takšnim predavanjem je koristno nameniti več pozornosti in časa, da jih lahko umestimo.”

Feyzi Ismail, predavateljica globalne politike in aktivizma, Department of Media, Communications and Cultural Studies na Goldsmiths, Univerzi v Londonu: “Poletna šola je združila vrsto progresivnih misli in se osredotočila na alternative, strategije in prakse v kontekstu tega, s čimer se soočamo glede podnebja, kar je omogočilo odlično razpravo. Mislim, da so tako govorci kot študenti dobili boljši vpogled v specifične probleme in možne strategije za njihovo reševanje. Poletna šola je bila tudi izjemno dobro organizirana in vodena, v veselje mi je bilo spoznati organizatorje in bi jo priporočila vsem, ki želijo izvedeti več o ekoloških problemih in rešitvah.”

Laura Wagner, doktorska študentka, HWR Berlin School of Economics and Law, Sustainability Department, Nemčija: “Nad mednarodno poletno šolo politične ekologije sem presenečena v najbolj pozitivnem smislu. Nisem imela posebnih pričakovanj glede vsebine in predavanj, morda je bilo prav zato, ker sem bila tako odprte glave, dobro zame in sem lahko črpala, kar sem potrebovala. Ker raziskujem na področju energije, sem se posebno veselila četrtkovega predavanja na temo energije in moram povedati, da me je navdušilo. Prav tako pa sem dobila navdih in ideje na drugih področjih. Ker je bilo toliko različnih tem in pristopov, sem pridobila informacije, ki mi sicer ne bi prišle naproti. Dobila sem kup informacij, ki jih sicer ne iščem, a zelo razširjajo pogled. To je bilo zelo navdihujoče zame. Doktorski seminarji in izmenjava izkušenj z drugimi doktorskimi študenti pa so me navdali z motivacijo, da nadaljujem s svojim projektom. Sem v začetni fazi mojega doktorskega raziskovanja sprejemljivosti obnovljivih virov energije na ravni sosesk in res sem vesela, da sem prišla.«

Rita Calvario, raziskovalka pri DINÂMIA’CET-Iscte, Centru za socialno-ekonomske in teritorialne študije Univerze v Lizboni: “Poletna šola politične ekologije je bila zelo dobro organizirana, veganska hrana je bila fantastična. Presegla je moja pričakovanja. Predvsem sem si predstavljala nekaj manjšega, tako da sem bila v prvi vrsti presenečena nad dimenzijo. Program je bil odličen, uspelo vam je vključiti veliko raznolikih pristopov, ki so bili v dialogu, niso bili popolnoma nepovezani in všeč mi je, da niste povabili samo zelo znanih starejših znanstvenikov, ampak tudi nas, ki nismo tako znani. Lepo je združiti te različne perspektive, ljudi iz različnih kontekstov, in to v dobrem razmerju med akademskimi predstavitvami in različnimi razpravami. Študentje veliko sprašujejo in postavljajo dobra vprašanja. Vidi se, da so zainteresirani in angažirani. Ne samo teme, ki jih zanimajo, ampak tudi njihov način dela in angažiranosti me je navdušil. Dobila sem veliko »hrane za možgane«. Mnoge stvari mi sicer niso bile nove, ampak zbere skupaj v enem tednu so delovale precej navdihujoče. Imeti tako kritične in odprte debate v času, ko je kontekst precej depresiven, me navdaja z upanjem in optimizmom.«

Beatrice Colombo, doktorska študentka, Department of Biotechnology and Biosciences, University of Milan-Bicocca, Italija: “Delam kot molekularna ekologinja in da bi si razširila znanje, sem si to poletje želela udeležiti se poletne šole družbene ali politične ekologije, da bom kot doktorska študentka in aktivistka bolj učinkovito prispevala znanosti in družbi. Ko sem začela z iskanjem na spletu, sem našla to poletno šolo v Ljubljani in zaradi dejstva, da je brezplačna, sem bila sprva malo skeptična. To je pač prva reakcija, ki jo človek dobi v tem sistemu. Potem pa sem malo bolj raziskala in ugotovila, da je vloženega res veliko truda, da so vam doktorska dela pomembna in da so bile prejšnje izvedbe res dobro izpeljane. Tako sem ugotovila, da res samo prenašate iz teorije v prakso, kar zagovarjate in da vam je pomembno, da je šola dostopna vsem. Resnično cenim ta prizadevanja. Raznolikost predavanj je bila zelo zanimiva, morda bi dodala le še več pogleda s strani staroselcev ali lokalnih skupnosti. Sem biologinja in poskušala sem se povezati z drugimi udeleženci, ki delajo na podobnih temah kot jaz. Vse povratne informacije, ki sem jih dobila o svojem delu, mi bodo v pomoč. Žal mi je, če je bila to zadnja poletna šola politične ekologije v Ljubljani in močno držim pesti, da bodo sledile še mnoge.«

 

Foto: Katja Cankar

Letošnja mednarodna poletna šola politične ekologije z naslovom »Strategije za pravični zeleni prehod« je bila četrta izvedba poletne šole znotraj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE za krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo v visokošolskem izobraževanju. Organizatorji smo: Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Fakulteta za družbene vede, Eko-kolektiv, Časopis za kritiko znanosti in Inštitut za ekologijo.

Več o preteklih poletnih šolah in politični ekologiji lahko preberete na naslednji povezavi: https://focus.si/tag/politicna-ekologija/.

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.