62 nevladnih organizacij je včeraj evropskim poslancem, ki so člani Odbora za regionalni razvoj, poslalo pismo s pozivom, da iz evropskega sklada za pravični prehod izključijo fosilna goriva. Med ta sodi tudi zemeljski plin, ki ima zaradi visokih izpustov CO2 in metana uničujoč vpliv na ljudi, biotsko raznovrstnost in podnebno krizo. Vlaganje v zemeljski plin škoduje tudi konkurenčnosti Evrope in evropskim podjetjem. Naložbe v obnovljive vire energije prinašajo do trikrat več delovnih mest na investiran evro kot na enak znesek, vložen v fosilna goriva [*].
Kaj se dogaja?
Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) bo 6. julija glasoval o skladu za pravični prehod, katerega cilj je podpirati regije EU pri njihovem prehodu v podnebno nevtralnost. Svet EU se je prejšnji teden dogovoril, da bo fosilna goriva v celoti izključil iz financiranja. Prav tako je rdečo luč financiranju fosilnih goriv iz regionalnega sklada izglasoval marca lani Evropski parlament. Kljub temu pa si poslanske skupine evropskih konservativcev in reformistov ECR, Renew Europe in Evropske ljudske stranke prizadevajo, da bi zakonodaja omogočila financiranje določene plinske industrije in infrastrukture iz sklada za pravičen prehod. 62 nevladnih organizacij (med njimi tudi tri slovenske – društvo Focus, Mladi za podnebno pravičnost in mreža PlanB za Slovenijo) je člane Odbora za regionalni razvoj, med katerimi je tudi Franc Bogovič, pozvalo, naj v ponedeljek glasujejo proti vključitvi plina v sklad.
Zakaj je to pomembno?
Financiranje plinskih projektov bi bilo v nasprotju s konceptom pravičnega prehoda na brezogljično gospodarstvo. Zemeljski plin namreč pospešuje podnebne spremembe, zaradi visokih emisij metana pa je lahko za podnebje celo slabši kot premog.
Kaj zahtevamo?
- Izključitev projektov zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv iz sklada. Finančno je treba podpreti le projekte, ki bodo do leta 2040 omogočili trajnostno in podnebno nevtralno Evropo.
- Usklajenost načrtov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev sklada, s podnebnimi cilji EU ter nagrajevanje podnebnih ambicij in časovnice opuščanja premoga najkasneje do leta 2030 in plina najkasneje do 2035.
- Transparentnost in vključevanje deležnikov, vključno s civilno družbo, lokalnimi vladami in sindikati.
Celotno pismo si lahko preberete TUKAJ (v angleščini).
[*] IRENA, June 2020, “Post-COVID recovery: An agenda for resilience, development and equality”
