Več palmovega in repičnega olja konča v rezervoarjih kot na krožnikih

Na prvi pogled se lepo sliši, da v Evropi narašča raba biogoriv, a je to v resnici precej zaskrbljujoče, saj je večina sestavljena iz rastlinskih olj. Ne samo, da je to norost, da kurimo hrano v avtomobilih, obenem za biodizel porabljamo rekordne količine palmovega olja, zaradi pridobivanja katerega na številnih koncih sveta pospešeno krčijo gozdove.

Biogoriva niso rešitev za blaženje podnebnih sprememb. EU je ob začetku spodbujanja obnovljive energije v prometu pred desetimi leti spregledala zelo pomemben vidik in ni vključila ustreznih trajnostnih meril. Posledično je prišlo do večje uporabe najcenejših in najbolj netrajnostnih surovin za biogorivo – palmovega olja za proizvodnjo biodizla.

Biodizel iz palmovega olja je sicer obnovljivi vir energije, vendar njegova pridelava/proizvodnja ni trajnostna. Po zadnjih podatkih, je 45% svetovne širitve palmovega olja (več) od leta 2008 zahtevalo krčenje gozdov (glej naslovno fotografijo). To je razlog, da je biodizel iz palmovega olja trikrat slabši za podnebje kot navadni dizel. V povprečju sicer biodizel iz živil in krme povzroča vsaj 80 odstotkov več emisij toplogrednih plinov kot fosilni dizel.

V organizaciji Transport and Environment (T&E) so pripravili poročilo o strmo naraščujoči rabi palmovega olja, pa tudi rabi sojinega olja in odpadnega jedilnega olja za namene izdelava biodizla. Analiza, glavne ugotovitve in priporočila za vlade so zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku [TUKAJ].

Nekatere evropske države že prepovedujejo oziroma omejujejo uporabo palmovega olja v biogorivih, v Sloveniji pa medtem še nismo implementirali prenovljene direktive o obnovljivih virih energije iz leta 2018, ki v delu o biogorivih (zgolj) omejuje rabo tovrstnih goriv iz živil in krme.

V nadaljevanju:

1 Poraba biodizla, še zlasti iz palmovega olja, se povečuje

2 Priporočila za države članice EU

3 Primeri držav, ki so že prepovedale/omejile palmovo olje kot biogorivo v prometu

4 Stanje v Sloveniji

1 Poraba biodizla, še zlasti iz palmovega olja, se povečuje

Lani je minilo deset let, odkar je Evropska unija z Direktivo o obnovljivih virih energije (Renewable Energy Directive; RED) začela spodbujati uporabo obnovljive energije v prometu. Zaradi pomanjkljivih meril glede trajnostnosti, ki niso upoštevala celotnih emisij v življenjskem ciklu goriv, je direktiva RED večinoma dajala prednost uporabi najcenejšega in najmanj trajnostnega vira energije v prometu: biogorivom iz živil in živinske krme.

V Evropi se je v zadnjem desetletju poraba biodizla povečevala, pri čemer se je najbolj povečal delež netrajnostnih surovin, kot je palmovo olje.

Od 2009 do 2019 se je v Evropi poraba rastlinskega olja za proizvodnjo biodizla povečala za 48 odstotkov, poraba tovrstnega olja za hrano pa se v tem obdobju ni bistveno spremenila oz. se je povečala le za 4,5 odstotka. Povečanje proizvodnje biodizla je večinoma temeljilo na uvoženih surovinah, v največji meri na palmovem olju. Leta 2009 je bilo za proizvodnjo biodizla porabljenih 24 odstotkov uvoženega palmovega olja, deset let kasneje pa je bilo za avtomobile v EU namenjenega že več kot polovica (53 odstotkov) uvoza te surovine.

Uporaba biogoriv iz živil in krme je zaradi njihovih učinkov na podnebje in okolje v evropskih politikah že omejena. Dizelsko gorivo iz palmovega olja, ki je bilo opredeljeno kot netrajnostno (več), bo postopoma prepovedano najkasneje do leta 2030. Toda EU in države članice lahko pri izvajanju direktive RED II in pri prihajajočih revizijah zakonodaje pokažejo večjo ambicioznost ter ustavijo javno podporo vsem gorivom iz živil in krme že leta 2021.

Komentar T&E: European drivers burned 100 times more palm oil than is contained in the world’s supply of Oreo cookies

2 Priporočila za države članice EU

EU je na področju podnebne politike na prelomnici. Evropski zeleni dogovor (katerega cilj je postati prva ogljično nevtralna celina) bo korenito spremenil vse politike v zvezi z energijo. V takšnih okoliščinah ne bi smelo biti prostora za netrajnostna biogoriva z visokimi emisijami, katerih proizvodnja vpliva na krčenje gozdov, in takšna goriva ne bi smela biti deležna nikakršne podpore.

Podatki v poročilu T&E kažejo, da so kljub nekaterim veljavnim omejitvam netrajnostna biogoriva še vedno zelo prisotna na evropskem trgu in da se njihov obseg celo povečuje. Z vidika ciljev glede razogljičenja EU in državam članicam priporočamo naslednje:

  • Hitrejše zmanjševanje uporabe biogoriv z visokim tveganjem za ILUC (biodizel iz palmovega olja, vključno z destilati maščobnih kislin palmovega olja oz. PFAD). Količine palmovega biodizla iz leta 2019 (okoli 4,5 Mt/letno) bodo dovoljene do leta 2023, ko se bo začelo njegovo postopno opuščanje. Na ta način se bosta nadaljevala deforestacija gozdov in uničevanje šotišč v tropskih gozdovih. Države EU bi zato morale pri prenašanju določil direktive RED II v nacionalne zakonodaje določiti hitrejšo časovnico opuščanja teh goriv in zagotoviti, da so v to vključeni tudi PFAD.
  • Vključitev biodizla iz sojinega olja v kategorijo goriv z visokim tveganjem za ILUC. Evropska komisija bo revidirala podatke o širjenju kmetijskih površin za surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, pa tudi samo direktivo RED II. Pri tem bi morala Komisija zagotoviti, da bo sojino olje – zaradi širjenja površin za gojenje na območja z visokimi zalogami ogljika – vključeno med surovine z visokim tveganjem za ILUC. To je še posebej pomembno v kontekstu zamrznitve obsega in postopnega opuščanja palmovega olja, saj bi v mešanici biogoriv EU slednjega lahko nadomestilo palmovo olje. Medtem pa bi morale države članice EU pri uveljavljanju direktive RED II omejiti količine in opustiti podporo za biodizel iz sojinega olja zaradi njegovih negativnih vplivov na okolje.
  • Postopno opustitev uporabe vseh biogoriv iz živil in živinske krme. Uporaba poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ni trajnostna, in v primeru zmanjšanja uporabe sojinega in palmovega olja bi lahko ti poljščini nadomestile druge. Namesto tega bi se morale države članice osredotočiti na napredna goriva na osnovi odpadkov in ostankov ter na obnovljivo elektriko, evropski zeleni dogovor pa bi moral vsebovati zavezo o čimprejšnji opustitvi biogoriv na osnovi poljščin.
  • Določitev jasnih meril za odpadno jedilno olje glede na njegovo lokalno trajnostno razpoložljivost. Ta merila morajo zagotavljati ustrezno sledljivost oskrbovalne verige in upoštevati potencialne premestitvene učinke zaradi promocije uvoženega odpadnega jedilnega olja kot surovine za napredna biogoriva.
  • Zagotovitev transparentnosti energije, uporabljene za promet, na nacionalni ravni. Informacije, kot so energetski viri in surovine za biogoriva, izvor in potencialno tudi podnebni vplivi goriv, bi morale biti javno dostopne

3 Primeri držav, ki so že prepovedale/omejile palmovo olje kot biogorivo v prometu

NORVEŠKA: V septembru 2020 je norveška vlada napovedala spremembo zakonodaje na področju biogoriv v smeri izključitve biogoriv (kot je palmovo olje) z visokim tveganjem zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC). Januarja 2021 se bo zgornja meja biogoriv na osnovi rastlin, ki se uporabljajo v prometu iz sedanjih 10,1 odstotka zmanjšala na 6,5 odstotka. Večji poudarek bo na repičnem olju in naprednih biogorivih. Zaradi pritiska javnosti so se nekateri trgovci z gorivom že v preteklosti odločili, da ne bodo prodajali biogoriv iz palmovega olja. Več >>

AVSTRIJA: V Avstriji pripravljajo revizijo zakona o biogorivih, zaradi česar se palmovo olje od sredine leta 2021 ne bo več upoštevalo k ciljem obnovljivih virov energije. Gre za neuradni osnutek, o katerem se večje stranke še dogovarjajo.

ITALIJA: Ta teden so po zaslugi skupine za prepoved palmovega olja v senatu sprejeli ustavitev subvencij za obnovljive vire za palmovo in sojino olje ter njunih derivatov z januarjem 2023. Naslednji cilji skupine so še ustavitev biorefinerij in bioplinarn.

FRANCIJA: Francoski poslanci – v nasprotju s stališčem njihove vlade – so oktobra sprejeli amandma, ki določa, da “sojino olje in izdelki iz palmovega olja, vključno s PFAD (destilat maščobnih kislin palmovega olja), ne uvrščajo več med biogoriva. Ukrepi naj bi veljali od januarja 2022, a jih mora potrditi še senat. So pa do 2021 omejili rabo sojinega olja za biogoriva do 1 %. Več >>

4 Stanje v Sloveniji

V Sloveniji kmalu pričakujemo osnutek zakona, v katerega bo prenešen del direktive, ki se nanaša na biogoriva (RED2) in na javno obravnavo, ki mu bo sledila.

Področje alternativnih goriv in povezani ukepi, ki naj bi se izvajali do leta 2030 so opisani v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). V NEPN-u je navedeno, da se delež biogoriv v prometu povečuje in da se postopoma povečuje tudi delež naprednih biogoriv (a do 2030 se predvideva manj kot polovico naprednih biogoriv!). Pisci dokumenta veliko stavijo na bodoči tehnološki razvoj, ki ga bodo dosegli s spodbudami za razvoj naprednih biogoriv (sintetičnih in iz ostankov biomase).

Palmovo olje v obliki biodizla se uporablja v Sloveniji kot mešanica. Konvencionalnemu fosilnemu dizlu se lahko dodaja v različnih deležih. Če vsebnost biodizla dosega do 7 odstotkov, se taka mešanica lahko uporablja pod  enakimi pogoji, ki veljajo za čisti fosilni dizel. Če je vsebnost višja od 7 odstotkov, se lahko taka mešanica uporablja le v vozilih, ki so posebej prirejena za uporabo biodizla, in pod enakimi pogoji, ki sicer veljajo za čisti biodizel.
  Do leta 2020 se predvideva dodaja biodizla h konvencionalnemu dizlu v skladu z operativnim programom za obnovljive vire. Druge vrste biogoriv (na primer bioetanol, bioplini) in njihova uporaba v prometu se vključijo v akcijski program glede na pripravljenost projektov in možnost njihove izvedbe.  Več >>

Od leta 2017 so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja biogoriv, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o obnovljivih virih energije v prometu, ki določa načine in ukrepe za izpolnjevanje ter preverjanje izpolnjevanja obveznosti distributerjev goriv glede dajanja biogoriv in drugih OVE na trg za promet.

V Focusu, ki je član krovne nevladne organizacije Transport & Environment, se s prometom in biogorivi ukvarja Marjeta Benčina – za dodatna pojasnila je dostopna na e-naslovu [email protected]