Ob prenovi železniške in avtobusne postaje želi MOL promet na Vilharjevi reševati z novim viaduktom. Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP)* opozarja, da bo viadukt poslabšal življenje prebivalcev Bežigrada, Savskega naselja, Župančičeve jame in vseh, ki želijo proti BTC-ju ali Bežigradu iz centra priti z avtobusom, kolesom ali peš.
S prenovo glavne železniške postaje v Ljubljani Mestna občina Ljubljana načrtuje tudi nove prometne ureditve. Med rešitvami, za katere je javnost izvedela šele pred kratkim (Dnevnik, 8.11.2021), je tudi izgradnja viadukta Vilharjeva, ki bi v nadvozu pri Situli povezal Šmartinsko cesto in podvojil vozne pasove v dveh nivojih. KTPP opozarja, da takšen viadukt ne sodi v središče mesta. Če ga bo MOL zgradila, bo s tem neposredno poslabšala kakovost življenja več tisoč ljudi: “Viadukt pomeni hrup, škodljive izpuste in še slabši, nevaren dostop do centra iz Bežigrada in BTC-ja,” opozarja koalicija.
Še več prometa na križišču z najslabšim zrakom
Križišče Vilharjeva-Šmartinska-Topniška je eno izmed območij z najslabšo kakovostjo zraka v Ljubljani. Po meritvah Focusa in Inštituta za zdravje in okolja, opravljenih februarja letos, so bile izmerjene vrednosti koncentracije dušikovega dioksida NO2 nad 50 ug/m3, kar je več, kot dopušča zakonodaja (40 ug/m3), in veliko nad novimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (10 ug/m3). Več pasov za avtomobile bi zaradi večje količine vozil še dodatno poslabšalo kakovost zraka, povečala bi se tudi stopnja hrupa in s tem močno poslabšala kakovost bivanja. Poleg tega bi nova dvonivojska cesta “odrezala” širše območje Bežigrada od centra mesta in tako znižala vrednost nepremičnin na območju.
Ljubljana bi lahko postala zmagovalka zelene preobrazbe
KTPP opozarja, da izgradnja viadukta ni v skladu s Celostno prometno strategijo MOL, hkrati pa bi občina s potezo ogrozila črpanje EU sredstev za zeleno okrevanje. Župana Zorana Jankovića pozivajo, naj o načrtih še enkrat premisli: “Paradoks je, da Ljubljana ureja središče javnega prometa tako, da imajo prednost avtomobili. MOL ima priložnost, da z dobrimi idejami in s pomočjo evropskega denarja zgradi zdravo in trajnostno mesto po meri človeka, kjer bosta javni prevoz in zelena infrastruktura nudila najboljše pogoje za življenje in delo. Sredstva in rešitve so na razpolago, potreben je le še pogum.”
Več informacij: Špela Berlot, CIPRA Slovenija; [email protected]
Fotomontaža: 4-pasovna Vilharjeva (avtor Tadej Rezar, Prometne tegobe Ljubljane)
Fotomontaža: Viadukt nad Šmartinsko (KTPP)
*Koalicija za trajnostno prometno politiko je neformalno združenje 15 organizacij in več posameznikov, ki si prizadeva za trajnostno prometno politiko v Sloveniji. Spremlja in se odziva na aktualne procese v slovenski in evropski prometni politiki in hkrati povečuje medsebojno informiranost o dogajanju na prometnem področju.
