Vlada želi potiho omogočiti investicije v okolju škodljive projekte

Vlada je z novelo anti-koronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. V novi anti-koronski paket so namreč skrili neprijetno presenečenje: 42. člen zakona nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju varstva okolja določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje.

Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj – saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati. 

Predvideni dodatni pogoji so (izkazano za tekoče in zadnji dve leti):

–          za društva:  50 aktivnih članov (kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov);

–          za zavode: zaposlene 3 osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO;

–          za ustanove: da ima ves čas najmanj 10.000 EUR premoženja. 

Kaj to pomeni za okolje in naravo? V naslednjih dveh letih se bodo vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov! Taka ureditev je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, z Ustavo RS, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več. Zakaj se vlada boji okoljevarstvene presoje? Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost.

EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Ekologi brez meja

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Focus, društvo za sonaraven razvoj

IPoP – Inštitut za politike prostora

Zveza društev za obvarovanje in sonaravni razvoj ob Muri – MOJA MURA

Greenpeace v Sloveniji

CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Amnesty International Slovenije

Slovenska filantropija

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

Slovensko društvo za zaščito voda

Slovensko odonatološko društvo

Ljubljanska kolesarska mreža

Mariborska kolesarska mreža, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa

Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum

Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce

Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije

DPRS – Društvo za preučevanje rib Slovenije

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Zavod Dobra pot, zavod za kulturo in sonaravno delovanje

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

Botanično društvo Slovenije

Red Tree Heritage, zavod za interpretacijo dediščine in trajnostni razvoj

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

Zavod Voluntariat

Zavod Sopotniki

Zavod Revivo

Društvo za Naravo – Jalovec

Društvo Pazi!park

Zavod za uporabno botaniko Divji vrt

Društvo Študentov Naravoslovja

Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje

Ekvilib Inštitut

Kulturno ekološko društvo Smetumet

Zavod Krog

Zavod Tri, Skofja Loka

Zavod Symbiosis, so. p.

Forum za enakopraven razvoj

Zavod Muzej norosti, Trate