Danes so organizacije CAN Europe, RGI, EEB in REN21 predstavile nov, posodobljen vseevropski energetski scenarij. Gre za scenarij razogljičenja EU in držav članic, ki je usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Scenarij podrobno opisuje bistvene spremembe, ki jih potrebujemo za boljšo, bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost. Pri pripravi scenarija so sodelovale tudi nacionalne organizacije civilne družbe.
Posodobljen scenarij je nastal kot nadaljevanje projekta – PAC Scenarios – Paris Agreement Compatible Scenarios for Energy Infrastructure, ki se je začel izvajati že leta 2018. V drugi fazi je bil scenarij dopolnjen s specifičnimi scenariji razogljičenja vsake izmed 27 držav članic in najnovejšimi podatki na ravni EU. Nacionalni scenariji so bili pripravljeni v sodelovanju s članicami CAN Europe. Pri pripravi slovenskega scenarija je sodeloval tudi Focus. Podrobnejše ugotovitve slovenskega scenarija bodo predstavljene v začetku aprila.
Posodobljen scenarij je izredno pomembno orodje za civilno družbo v kontekstu revizije Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN), saj morajo države EU med junijem 2023 in junijem 2024 posodobiti svoje NEPN-e. To je izjemna priložnost za države članice, da pospešijo podnebno in energetsko ukrepanje ter nacionalne cilje v NEPN-ih približajo zavezam iz Pariškega sporazuma. Ugotovitve scenarija tako nudijo zanesljivo, znanstveno utemeljeno in transparentno merilo za ocenjevanje ravni ambicij zelene preobrazbe predlaganih s strani držav članic.
Ključne ugotovitve posodobljenega scenarija:
Scenarij, po katerem bi EU prispevala svoj delež za dosego cilja 1,5 °C, temelji na treh glavnih ciljih:
- vsaj 65-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030;
- ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2040;
- 100 % obnovljivih virov energije v EU do leta 2040 v vseh sektorjih.
Podnebne ambicije
Najnovejši podatki scenarija kažejo, da lahko EU doseže podnebno nevtralnost že do leta 2040, tj. 10 let prej od trenutno predvidenega cilja. Zelo pomemben mejnik za dosego tega cilja je leto 2030, ko naj bi se emisije zmanjšale za 63 % v primerjavi z letom 2015 oziroma za 73 % v primerjavi z letom 1990. Le s takšnim zmanjšanjem emisij bo EU lahko prispevala svoj pravični delež k omejitvi segrevanja za največ 1,5 °C.
Fosilni viri in jedrska energija
Scenarij ugotavlja, da premog in plin nista smiselni rešitvi za podnebno nevtralno prihodnost in ju je potrebno čim prej opustiti. Do leta 2030 bo potrebno opustiti premog, najpozneje do leta 2035 pa še plin.
Podatki iz scenarija kažejo tudi, da za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2040 ne potrebujemo jedrske energije, zato je pomembno, da se osredotočimo na trajnostne in podnebno odporne rešitve. Scenarij tako predvideva postopno opuščanje jedrskih zmogljivosti do leta 2040.
Vodik
Scenarij predvideva pomembno vlogo zelenega vodika, vendar le v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, kot so industrija jekla, kemikalij in gnojil ter nekateri segmenti prometa (predvsem ladijski in letalski). V zadnjem četrtletju leta 2023 bomo na podlagi analize infrastrukture v okviru scenarija PAC dobili še boljši vpogled v dejansko potrebno količino vodika.
Električna energija
Energetski sektor se izjemno hitro spreminja. S pospeševanjem energetskega prehoda se v EU pričakuje precejšen porast obnovljivih virov energije. Po rezultatih scenarija bi bilo potrebno od leta 2023 dalje letno vzpostaviti 105 GW obnovljivih virov energije, kar je trikrat več v primerjavi z obdobjem 2020-2022, ko je bilo letno nameščenih le 35 GW obnovljivih virov energije.
Energetska kriza in draginja
S hitrimi in ambicioznimi podnebnimi in energetskimi ukrepi lahko vlade svojim prebivalcem znižajo visoke račune za fosilno energijo in preprečijo uničujoče podnebne vplive.
Industrija
Projekcije scenarija kažejo, da bi lahko toplogredne pline v industriji do leta 2030 zmanjšali za 38 %, do leta 2040 pa za več kot 75 %. K ustreznemu prispevku industrije k pravočasnemu razogljičenju bo pomembno prispevalo tudi krožno gospodarstvo.
Kakovostni izdelki z dolgo življenjsko dobo imajo večjo vrednost, zaradi potreb po vzdrževanju pa ustvarjajo tudi več prihodkov.
Promet
Promet je eden od sektorjev, ki ga je najtežje razogljičiti. V izhodiščnem letu 2015 so emisije prometnega sektorja znašale skoraj 800 MtCO2ekv, kar predstavlja 24 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU-27. Zaradi majhnega napredka smo dosegli točko, ko se morajo emisije v prometu vsako leto zmanjšati za 12 %, da bi do leta 2040 lahko dosegli podnebno nevtralnost. To lahko dosežemo s povečevanjem deleža aktivne mobilnosti kot sta hoja in kolesarjenje, zmanjšanjem opravljenih kilometrov z osebnimi vozili ter ukrepi za širitev javnega potniškega prometa.
S takšnimi ukrepi bi se na podlagi scenarija emisije v prometu že do leta 2030 lahko več kot prepolovile, in sicer na 367 MtCO2ekv. Do leta 2040 pa bi lahko na ta način emisije zmanjšali za kar 87 %.
Uporabni dokumenti (v angleščini):
2050 Pathways Explorer: Net-Zero EU27-wide scenario at 100% RES
CAN Europe: PAC 2.0 in a nutshell
EEB webpage about the PAC scenario
Kontakt za dodatne informacije: Taj Zavodnik, [email protected], 059 071 325
